PD Iskra Kranj: Hochkoenig
Foto: Niko Marinko, Miha Mrak, Breda Pirc in Uroš Prelovšek; besedilo: Uroš Prelovšek
9.9.2006
page 1 of 3 naprej

01 Hallstattski rudar
01 Hallstattski rudar
02 Zanimivo
02 Zanimivo
03 Ferati naproti
03 Ferati naproti
       
04 Jutro na Velikem Kleku
04 Jutro na Velikem Kleku
05 Grossvenediger v snegu in ledu
05 Grossvenediger v snegu in ledu
06 Ne bomo edini...
06 Ne bomo edini...
07 Zacetek je tezak
07 Začetek je težak
08 Prvi stolp je za nami
08 Prvi stolp je za nami
09 Gor ...
09 Gor ...
10 ...in dol
10 ...in dol
11 Takole se pociva v Koenigsjodlerju
11 Takole se počiva v Koenigsjodlerju
12 Naskok na naslednji stolp
12 Naskok na naslednji stolp
13 Cez skrbino
13 Čez skrbino
14 Tamle je stop
14 Tamle je stop
15 Sama v steni
15 Sama v steni
 

Tokrat je bila po lanski odpovedi zaradi dežja tura le izvedena!

Na sestanku z udeleženci, v sredo pred turo, je bilo obširno odgovorjeno še na zadnja odprta tehnična in logistična vprašanja. Obetal se je prelep vikend, prevoz pri Špiku in sobe na Mittereggalmu so bile že nekaj časa rezervirani, volje in energije je bilo na pretek - torej smo se odločili za "ta popopran" pristop na "Visokega Kralja" - po črni ferati Koenigsjodler! Karakter in podrobnosti ture pa so bile kljub temeljiti pripravi, poprejšnjemu turnosmučarskemu obisku gore in podrobnemu študiju še vedno nekoliko zavite v tenčico skrivnosti - zbujala je vznemirjenost, kakor pot skozi Valhallo ali skozi devet krogov Pekla.

V soboto smo imeli poleg priprave na nedeljsko turo bolj turistični del izleta. Z minibusom, ki ga je seveda šofiral Joško (vendar tokrat ne tisti iz Tržiča), smo obredli nekaj zanimivih slikovitih dolin, ki jih pri običajnem, avtocestnem potovanju proti Solnograškemu običajno "spregledamo". Glavna točka sobotnega programa je bilo razvpito mestece Hallstatt, med zgodovinarji in arheologi znano po t.im. Hallstattski kulturi, katere ostanki so bili množično odkriti tudi na slovenskih tleh. Tu smo si ogledali zanimivi Hallstattski zgodovinski muzej in druge posebnosti tega kraja. Drug od drugega smo izvedeli veliko zgodovinskih, geoloških, geografskih in drugih dejstev, tako o Hallstattu kot o gorah med potjo.

Pri družini Mitteregg na Mittereggalmu je bilo prenočišče in izhodišče za nedeljsko turo. Večerja in "partijski sestanek pred turo" sta se 'zgodila' v majhni gostilnici v rudarskem Muelbachu. Tu je ob cerkvici postavljena lična plošča Seppu Bradlu - saj veste, to je tisti fant iz revne rudarske družine, ki je pri nas v Planici kot prvi človek na smučeh poletel mimo količka s stometrsko oznako.

V nedeljo je šlo zares. V mraku ob 6h smo z nahrbtniki na ramah krenili s sedla. Dan se je začel prebujat, vzpenjali smo se ob prijaznem jutranjem spogledovanju z Velikim Klekom in Grossvenedigerjem. V dveh urah smo bili že pod steno, pri vstopu.

Maratonska ferata Koenigsjodler, ki vodi preko osmih stolpov (huuh, menda še vedno veliko bolje od devetih krogov v Peklu!) na Hoher Kopf  (gl. opombo (*)) je ferata presežnikov, polna pogledov, ki osupljajo, pikantnih tehničnih podrobnosti in "majhnih presenečenj" - Muehlbacher Turm, Via-Mala Schlucht, Jungfrauen Sprung, Porti-Sport Diretissima, Kranabetter Steg, Lehner Traverse, Almhausblick Naturfreundewirt, Saller Riss, Flying Fox (vožnja s škripcem), Brueckner-Grat, Dientner Schneid, Bosch-Promenade, Franzl's Fantastica, Brandner Abfart... (naj bo dovolj, saj že krči prijemljejo v roke).

Kljub temu, da smo vsi pričakovali zelo zahtevno ferato in da smo njen prvi del opravili po ali celo nad planom in pričakovanji, pa je v drugem delu začelo nekoliko primanjkovati moči, zato je bil potreben kanček dodatnega varovanja. Pa saj ni čudno, ko pa v našo zaokroženo druščino vedno z največjim veseljem sprejmemo tudi že v vseh okoliščinah preizkušene neuničljive jeklene korenine, ali pa korajžne in izkušene planince/planinke, že z marsikatero pravo turo ali celo mnogimi tri- in štiritisočaki "v žepu", v tovrstnih preizkušnjah pa vendarle novince/novinke. S tem se je vzpon za nekaj podaljšal, smo pa kljub vsemu z veliko volje, kondicije, sodelovanja in usposobljenosti v doglednem poznopopoldanskem času vendarle zaključili to izjemno dolgo ferato, ki jo v marsikaterem vodniku nekoliko podcenjujejo v primerjavi s tehnično sicer zahtevnejšimi, a v celoti gledano veliko lažjimi plezalnimi potmi. Po počitku, malici in fotografiranju je sledil le še sicer glede na okoliščine, predvsem utrujenost, zelo zahteven in krušljiv, a obvladljiv sestop čez Birgkar. Med zahtevnim sestopom se ni sprožil niti en opaznejši kamenček, medtem ko so celo popoldne pod nogami prenekatere sestopajoče skupine po tem "s šodrom naloženem pobočju" grmele in poskakovale tudi po 100 in več kilogramske skale. Sicer pa nas je na to neprijetno težavico že pred prihodom po elektronski pošti prijazno opozoril g. Mitteregg in nam je bila torej vnaprej znana.
 
V dolino, na cesto blizu izhodišča, smo prišli z nočjo, z baterijskimi svetilkami na čelu. Joško in minibus sta bila v treh minutah tam in potem je postal skrivnosten in z mesečino in zvezdami obsijan svet okrog nas spet nekako domač. Kljub utrujenosti in nekaj žuljih smo bili ne le zadovoljni s turo in dnevom, ampak prav po otročje ponosni nase. Tura je bila za pravega gornika ne le veliko doživetje in izkušnja, temveč, zlasti za vodnike, še ena izjemna priložnost za učenje in razmislek.

Opomba (*): Hoher Kopf (2875m) je "stranski vršiček" v  vršnem platoju Hochkoeniga. Od tod je le pol urice razmeroma udobnega sprehoda do vrha Hochkoeniga (2941m), najvišjega vrha Berchtesgadenskih Alp.