PD Iskra Kranj: Jezerska in Kokrska Kočna
Foto: Marjana Perkovič, Stanko Dolenšek; besedilo: Marjana Perkovič, 30.8.2008
page 1 of 3 naprej

01 Ostenja nad nami 02 Dobro je pobarvano 03 Varno med skalami 04 Zoisova zvoncnica 05 Podor slapa Cedca
01 Ostenja nad nami 02 Dobro je pobarvano 03 Varno med skalami 04 Zoisova zvončnica 05 Podor slapa Čedca
06 Zelja se mi je izpolnila 07 Po Kremzarjevi poti 08 Grintovec 09 Le kaj tole vidim 10 Morje oblakov
06 Želja se mi je izpolnila 07 Po Kremžarjevi poti 08 Grintovec 09 Le kaj tole vidim? 10 Morje oblakov
11 Pridno plezamo 12 Razgledno 13 Uzivanje 14 Mi vemo kam 15 Po vseh stirih
11 Pridno plezamo 12 Razgledno 13 Uživanje 14 Mi vemo kam 15 Po vseh štirih
         

Glede na dane razmere, nam v programu predvideni Mangart ni bil namenjen. Vodnika sta izbrala nadomestno turo podobne težavnosti in naš novi cilj sta bili Kočni. Na pot smo se podali v zgodnjih jutranjih urah in nad nami je sijala miljarda luči. Jutro je bilo tako lepo in sveže. V zraku sta bila mir in lepota, da bi kar obstal in si še dihat ne bi upal. Ampak, bilo je treba na pot in kmalu smo prispeli do Češke koče. Gospodar je bil že pokonci in se knajpal v koritu z ledeno mrzlo vodo. Kmalu za tem je pridišalo po kavi in nismo se ji mogli upreti. Prvi sončni žarki so bili že na delu in obsijali vrh Grintovca. Klicali so nas, da jim pridemo naproti. Odpravili smo se do Zg. Ravni in vstopili na Kremžarjevo pot. Izkazalo se je, da je pot res zanimiva in zelo razgledna. Na poti so nas pozdravljale številne gorske cvetlice. In zame je bilo pripravljeno posebno darilo. Po dolgem času sem uspela videt kozoroge, ki so prosto uživali v jutranji paši. Čudovito!
Do vrha Jezerske Kočne nas je ločilo še kar nekaj poti, ki se je vila pod ogromnimi stolpiči in po polički, kjer se je bilo treba splaziti kar po vseh štirih, seveda z nahrbtnikom pred sabo in ne na ramenih. Na vrhu Jez. Kočne je bil enkraten razgled. Nas je čakalo še prečenje proti Kokrški Kočni. Tukaj smo si privoščili daljšo malico. Glede na to, da so se ogromni beli oblaki vse bolj približevali, sta se vodnika odločila, da pot nadaljujemo do bivaka Iskra in nato po zapuščeni poti do Suhadolnika. S predlogom smo se strinjali. Za slovo od vrha Kokrške Kočne smo si zaželeli še eno skupinsko fotografijo. Simpatičnega pohodnika smo zaprosili, da nas fotografira. Povedal nam je, da se je malo pod vrhom ponesrečil eden izmed pohodnikov in da ima poškodovano ramo. Kmalu smo res prišli do nesrečnega planinca. Ponudili smo mu pomoč, a se je zanjo lepo zahvalil. Glede na to, da so se iz doline dvigovale meglice in da je predel, kjer je ponesrečenec čakal na helikopter, bil zavit v meglo, smo mu svetovali, da nekako poskuša priti do vrha. To je kasneje tudi storil. Mi smo se odpravili naprej proti Bivaku Iskra. Po krajšem počitku smo sestopili po zapuščeni in na določenih mestih izpostavljeni poti do Suhadolnika. Tam smo štopali in dobili prevoz do Jezerskega. In kdo nam je ustavil? Prijatelj od ponesrečenca. Izvedeli smo, da je bila reševalna akcija uspešna in da je ponesrečenec že v oskrbi jeseniške bolnišnice.
Za zaključek ture nas je Stanko povabil še na tortico. Hvala in še kdaj. ;o)