PD Iskra Kranj: Vernar
Foto: Tatjana Cvetko, Miha Mrak in Majda Papler; besedilo: Andrej Bukovšek, 20.9.2008
page 1 of 2 naprej

01 Jutro nad planino Konjscica 02 Planina se spi 03 Proti Vodnikovi koci 04 Soncno hladno jutro 05 Soncni zarki bozajo ocaka
01 Jutro nad planino Konjščica 02 Planina še spi 03 Proti Vodnikovi koči 04 Sončno hladno jutro 05 Sončni žarki božajo očaka
06 Jesenski sopek 07 Na Bohinjskih vratcih 08 Po strmih travah proti grebenu 09 Koca je vse globlje pod nami 10 Vodoravno le za kratek cas
06 Jesenski šopek 07 Na Bohinjskih vratcih 08 Po strmih travah proti grebenu 09 Koča je vse globlje pod nami 10 Vodoravno le za kratek čas
11 Vrh Vernarja - le ptice in mi 12 Pogled v daljavo 13 Mal'ca pa mora bit' 14 Sestop po zracnem grebenu 15 Sreca na obrazih
11 Vrh Vernarja - le ptice in mi.jpg 12 Pogled v daljavo.jpg 13 Mal'ca pa mora bit'.jpg 14 Sestop po zracnem grebenu.jpg 15 Sreca na obrazih.jpg
         
Prvi sneg je na srečo že pobralo. In zjutraj kaže, da so se meteorologi zmotili! V lep dan smo jo mahnili s parkiršča pod Konjščico.
Planina je še spala, kot otrpla žaba, ki čaka na sonce. Živino so že preselili nižje v dolino. Na Zlatih vodah, nogometnem igrišču pod Ablanco, Draškimi vrhovi in Viševnikom, nas je pozdravila burja. Šele na drugi strani Studorskega prevala smo ji ušli v zavetje. Udobna in sončna prečnica pod Draškim vrhom in Toscem je spet razvezala premrle jezike. Znameniti podor nad Vojami ima še vedno nekaj strašljivih razpok. Potem pa kavica in polurni počitek pri prijaznih oskrbnikih v Vodnikovem domu. 
Že na dvorišču se odcepi pot proti Krmi. Kratko, a strmo, do Bohinjskih vratc. Malo pokukamo proti Rjavini. Na levi nas čakajo strmi, s planikami posuti travniki, skoraj do vrha. Med spustom s predvrha in poplezavanjem po izpostavljenem grebenu do glavnega vrha pa pogovor malo potihne. Držimo se skoraj ves čas južne strani. Oj, kakšen razgled! Jugovzhodna pobočja Triglava so kot na dlani in cela pot iz Krme! Gore nad Velim poljem in v ozadju Ogradi, Debeli vrh in Vršaki. Pa Tosc, Draški vrhovi in Debela peč nad Krmo. Spustimo se previdno.
Na vratcih se pomenimo o nadaljevanju. Na drugi strani sedla vabi Tosc. Skozi skrivalnice njegovega zahodnega pobočja vodijo redki možici. Tudi Ovčji vrh ali Posrana gora bi bilo primerno ime. Prostrana vršna planota nudi izvrstno pašo. Po mehkih travnikih vijuga potka navzdol do opuščene planine Tosc, kjer se priključi transverzali z Vodnikovega doma. 
Med analizo na Konjščici smo nasekljali še česen za ribe, ki jih je zadovoljni planšar pripravljal za pevce pri sosednji mizi. Spust do parkirišča ob skoraj korziško lepem potoku je kar prehitro minil. Za konec pa nekaj mučenja z raztezalnimi vajami (Vida, hvala!) in zaželimo si srečno pot. Zahajajoče sonce bodo kmalu pojedli oblaki.