Polni pričakovanja smo se čez Ljubelj in mimo Bistrice v Rožu odpeljali v Medvedji dol. Z gorske ceste, ki smo si jo delili s kolesarji, smo zavili desno čez melišče pod stene Stola. Široka pot priča o številnih obiskovalcih. Varovanje je odlično, poteka v več skalnih stopnjah, ki so spodaj strmejše …
Polni pričakovanja smo se čez Ljubelj in mimo Bistrice v Rožu odpeljali v Medvedji dol. Z gorske ceste, ki smo si jo delili s kolesarji, smo zavili desno čez melišče pod stene Stola. Široka pot priča o številnih obiskovalcih. Varovanje je odlično, poteka v več skalnih stopnjah, ki so spodaj strmejše, zgoraj pa se položijo in pot zavije med ruševje. Na vmesnih, nezavarovanih delih so stopi zelo visoki. Pod izstopom na zahodni greben je vpisna knjiga. Razgledom od Vajneža do Svačice so se na grebenu pridružili še Julijci in Savska dolina. Na vrhu so nam družbo delale kavke, veter pa je napihoval oblačne cvetače, ki so počasi zakrile okoliške vrhove. Po zasluženem počitku v zavetrni kotanji smo se po melišču spustili v Kožne. Prijetna pot nas je čez sedlo Belščica vodila do Celovške koče in naprej čez Mačensko planino v dolino. Lepa, malo znana in lahko dostopna ferata. Pozimi pa dolga melišča in travnata pobočja kar vabijo na smučanje.