Kljub mokri napovedi so se vsi prijavljeni planinci zbrali pred Creino in ob 5.30 smo se z minibusom skozi nalive podali proti Učki. Ker je bilo vreme še slabše od napovedi, smo obrnili potek poti in se na vrh Učke (Vojak, 1401m) podali iz planinske koče na Poklonu, kamor naj bi po prvotnem načrtu, ki je predvideval daljši vzpon z Mošćenic, sestopili.
Vzpon smo opravili v dežju, na vrhu Učke pa se je vreme še dodatno poslabšalo (gost dež, megla, veter se je okrepil…). Zato smo se po krajšem “razgledovanju” in fotografiranju odločili, da v takem vremenu poti ne bomo nadaljevali in smo se podali po isti poti nazaj na Poklon. Med potjo smo srečali le dve skupini gorenjskih planincev, ena od teh so bili planinci PD Tržič.
Na Poklonu smo se v prijetni planinski koči “posušili” in okrepčali, potem pa se odpeljali do Vele drage, kjer smo prehodili zanimivo učno pot, ki vodi po robu veličastnega kanjona z do 100-metrskimi stenami. Vela draga je od 1963 zaščitena kot “naravni predel”, od 1998 pa tudi kot naravni geomorfološki spomenik.
Tu smo izvedeli, da je Učka pričela nastajati ob koncu obdobja krede pred 65 milijoni let, s trkom afriške in evropske tektonske plošče, ko so se pričeli vodoravni sloji lomiti in dvigovati iz morja. Tako so nastale gorske verige, tudi Dinaridi, katerih del je Učka. Naknadni procesi so pripeljali do nastanka slojevitih flišnatih sten. Geologi predvidevajo, da bodo z današnjo hitrostjo dviganja (2 do 3cm na leto) čez kakšnih 50 milijonov let tu okrog visoke gorske verige, Sredozemsko morje pa bo izginilo.
Dolg proces odlaganja organizmov na dnu morja je pripeljal do nastanka apnenca, iz katerega je ob visokih pritiskih in temperaturah nastalo tudi nekaj marmorja. Soteska Vela draga je kraški pojav. Med potjo po učni poti smo našli množico fosilov, tudi foraminifer numulitov, iz katerih je nastal t.im. numulitni ali foraminiferski apnenec, obirali šparglje in si ogledali zelo zanimive stolpe v soteski Veli dragi. Med njimi je znameniti Comicijev stolp. Od leta 1931, ko se je legendarni Comici povzpel na Veliki stolp, je Vela draga postala znamenito plezališče, kjer so se urili mnogi alpinisti in športni plezalci. Nadelanih je več kot 60 plezalnih smeri.
Na poti domov smo si ogledali še najmanjše mestece na svetu, Hum, kjer smo spet srečali skupino znancev. Tokrat so bili to učitelji kranjske gimnazije. Ves izlet je kljub zelo mokremu vremenu potekal v prijetnem vzdušju, saj so bili v skupini sami pravi planinci, navajeni hoditi v gore tudi takrat, ko ni sonca.