Za ta čas smo načrtovali turo na Eisenhut, najvišji vrh Nockbergov in Krških Alp, a teden dni pred turo je bil celoten vršni del gore še povsem odet v sneg, kar je za Nockberge v tem letnem času neobičajno. Sneg je sicer iz dneva v dan pobiralo, a prepočasi, da bi na gori lahko v času ture pričakova …
Za ta čas smo načrtovali turo na Eisenhut, najvišji vrh Nockbergov in Krških Alp, a teden dni pred turo je bil celoten vršni del gore še povsem odet v sneg, kar je za Nockberge v tem letnem času neobičajno. Sneg je sicer iz dneva v dan pobiralo, a prepočasi, da bi na gori lahko v času ture pričakovali kopne razmere. Zato sva se vodnika odločila, da naredimo nadomestno turo na nekoliko nižji vrh, Veliki Speikkofel, ki leži v južnem delu Nockbergov. Ker gre tu pot po južnem hrbtu, ki je dokaj položen, je vrh primeren za vse letne čase. Gora je priljubljena tudi med turnimi smučarji, posebej kadar je na strmejših terenih nevarnost plazov.
Po jutranji vožnji skozi karavanški predor in mimo Beljaka ter skozi Bad Kleinkirchheim smo s hojo pričeli v Skt. Lorenznu, najvišji koroški fari. Kljub motnemu ozračju smo uživali v razgledih, v daljavi so se kazali snežni obrisi Julijcev in Visokih Tur. Na vršnih travnikih so poganjali svišči, kosmatinci in še nekaj drugih planinskih cvetlic. Po zložni dveurni hoji smo preko Malega Speikkofla dosegli vrh, s katerega so se odprli razgledi še v ostale smeri. Vršna pobočja najvišjih Nockbergov so bila še pokrita s snegom. Po daljšem odmoru smo sestopili preko planine oziroma koče Speikkofelhütte in tako naredili ‘pentljo’ oziroma delno krožno turo. V pobočjih nad kočo smo slišali in videli svizce in nekaj skalnih jerebov, ki so povzročali precej hrupa in se prekopicevali po skalah.
Po sestopu smo se v gostišču Pertlwirt ustavili in pokomentirali turo ter prihodnje planinske načrte. Vračali smo se preko Celovca in se za popestritev dneva ustavili še v dolinici Poden (Bodental), pri Podnarju, kjer je bila ravno lokalna veselica. Domačini tu še niso pozabili slovenske govorice in tudi narava je ohranjena, travniki pisani in cvetoči, nad njimi šumijo iglasti gozdovi, dolino pa zapirajo skalnati vršaci.
Planinska družba je bila prijetna in dobro uhojena, tako da smo preživeli lep dan. Vsem udeležencem/-nkam se s Stankom zahvaljujeva, prav tako pa tudi šoferju Mihu, ki je vozil odlično. V imenu društva vas vabimo na naslednje planinske izlete.