Kljub nestalnim vremenskim napovedim smo se v soboto 26. maja ’18 po dolgih letih spet odpravili na Klek, 1181 m visoko goro zahodno od Ogulina. Klek je izrazit vrh planote Velika Kapela, na obrobju Visokega Kotarja, s strmim in skalnatim vršnim delom. Karakter gore se kaže vsakomur, ki se ozre nanj …
Kljub nestalnim vremenskim napovedim smo se v soboto 26. maja ’18 po dolgih letih spet odpravili na Klek, 1181 m visoko goro zahodno od Ogulina. Klek je izrazit vrh planote Velika Kapela, na obrobju Visokega Kotarja, s strmim in skalnatim vršnim delom. Karakter gore se kaže vsakomur, ki se ozre nanjo na poti skozi Liko v Dalmacijo ali ob povratku z nje, z Liške avtoceste. Hrvatom od nekdaj pomeni simbol planinstva.
Zjutraj smo se kot običajno ustavili pri Vinici na kapučinu, potem pa se zapeljali na izhodišče nad Bjelskim. Tja smo prispeli po jutranjih plohah in se podali na pot. Mimo koče smo nadaljevali proti vrhu. Krajša prečka, najzahtevnejši del poti, nam ni delala posebnih težav, vršni del pa je bil kljub vlažnim skalam prav prijeten. Žal je bila gora to dopoldne zagrnjena v meglo, tako da posebnih razgledov z nje ni bilo.
Po pavzi in razgovorih smo sestopili. Gora z okolico se je okrog poldneva začela odgrinjati. V koči, kjer smo naleteli na lep sprejem, smo naredili nekoliko daljšo pavzo. Sonce je sčasoma postajalo vse močnejše. Skupina je bila prijetna in ustrezno pripravljena, izlet je potekal v prijetnem vzdušju.