9.5. do 10.5.2009 – 2 dni.
Po odpovedi Cime Marmote zaradi višje sile smo se prijatelji turnega smučanja odločili za obisk Kanjavca. V soboto popoldne smo v dežju naredili pristop do planine V Lazu, kjer smo prespali. Vstajanje naslednje jutro je bilo zgodnje. Na Lazoviškem prevalu je pihalo, a ne prehudo. Ko smo prečili pobočje za Debelim vrhom, so se okrog vrhov plazile meglice in nizka oblačnost.
Še ko smo prišli pod vznožje vršnega dela Kanjavca, so imeli očak svoji dve glavi povsem v oblaku. Višje gori je bilo videti jasno, vrh Triglava se je že kopal v soncu. Nadaljevali smo proti sedlu med obema glavama. Danes smo se odločili za levo, zahodno. Prejšnjo nedeljo smo bili trije v megli in hudem vetru na desni, vzhodni.
Na vrhu smo malo pred deveto. Za pot smo torej potrebovali slabe tri ure. Ob prihodu na vrh se je povsem zjasnilo. Bogata nagrada. Razgledi na vse strani so čudoviti – Triglav, Razor, Jalovec, Mangart, Veliko Špičje… Tudi segrelo se je medtem, sonce že hudo pripeka. Na vrhu je še nekaj obiskovalcev, nekaj pa jih je še spodaj na Hribaricah.
Precej pred deseto smo odsmučali z vrha. Ubrali smo jo desno, gledano od zgoraj navzdol. Spet smo prečili pod Debelim vrhom. Ujeli smo še primeren čas za povratek. Videli pa smo že prve manjše plazove. Vzpenjajoči, ki smo jih srečali in ki so zamudili najprimernejši trenutek za vzpon, so začeli pametno obračati. Smuka je bila zelo ugodna, sneg je zbit od včerajšnjega dežja.
Na planini Laz sledi analiza. Izvedli smo jo ob okrepčilu in močni črni kavi in potem pospravili kočo za sabo. Povratek do planine Blato smo popestrili čez planino Jezero. Jezero je še pod ledom, snega pa kljub temu nekaj manj kot prejšnjo nedeljo. V baru v Stari Fužini smo še poračunali in ponovno obudili lepe spomine. Bogdan je bil dobre volje in je plačal za vse. Potem je prišel čas za slovo.
Bila je čudovita tura.
PS: Na Kanjavcu smo bili: Breda, Dušan, Vida, Jana, Bogdan, Irena, Franci, Uroš