Letos je bil ta izlet spet vnesen v program PD Iskra, z nestrpnostjo smo čakali na vremensko napoved. In res smo se razveselili jutra na Štefanovo, v katerem smo se zbudili v jasnem in hladnem vremenu. Nabralo se nas je za poln manjši avtobus.Med vožnjo po gorenjski avtocesti smo občudovali z jutran …
Letos je bil ta izlet spet vnesen v program PD Iskra, z nestrpnostjo smo čakali na vremensko napoved. In res smo se razveselili jutra na Štefanovo, v katerem smo se zbudili v jasnem in hladnem vremenu. Nabralo se nas je za poln manjši avtobus.
Med vožnjo po gorenjski avtocesti smo občudovali z jutranjim soncem obsijane Julijce. V Lescah smo pobrali še eno udeleženko, ustavili pa smo se pred kočo Na gozdu. Dokaj polno je že bilo parkirišče, za naš busek se je pa še našel prostor. V koči smo si privoščili jutranjo kavico, nato pa vzeli pot pod noge.
Po cesti smo šli do Tonkine koče, kjer smo se pozanimali za toplo malico ob povratku. Dobili smo negativen odgovor, zato smo nadaljevali s hojo po stari vršiški cesti do Poštarske koče. Pot je bila sicer zasnežena, toda dobro shojena in smo jo prehodili brez težav. Povzpeli smo se še na vrh Vršiča, tu pa smo morali biti zaradi deloma poledenele steze zelo pazljivi.
Občudovali smo panoramo Julijcev, ob odlični vidljivosti smo po nekaterih vrhovih videli tudi posamezne planince. Ker je začelo rahlo pihati, smo sestopili do Poštarce , kjer smo malo pomalicali, nato pa nas je pot pripeljala do Erjavčeve koče. Nekateri so naročili toplo malico, nekateri pa so se zadovoljili s kavico. Po daljšem odmoru smo po stezi vzpona sestopili do čakajočega avtobusa. Lepo vreme in odlični pogoji za hojo so napravili izlet – v zadovoljstvo udeležencev – uspešen.