Otvoritveni izlet planinske sezone 2017 smo v PD Iskra Kranj načrtovali za soboto 28. januarja na Sv. Peter pri Dvoru z mislimi, da na Dolenjskem v tem času ne bo kaj prida snega. Narava pa dela po svoje in, kot že nekaj let nazaj, je v belino oblekla le južni del Slovenije. To je verjetno odvrnilo …
Otvoritveni izlet planinske sezone 2017 smo v PD Iskra Kranj načrtovali za soboto 28. januarja na Sv. Peter pri Dvoru z mislimi, da na Dolenjskem v tem času ne bo kaj prida snega. Narava pa dela po svoje in, kot že nekaj let nazaj, je v belino oblekla le južni del Slovenije. To je verjetno odvrnilo nekaj rednih udeležencev, da so ostali doma.
Zbrala se nas je manjša skupina in se s tremi osebnimi avtomobili odpeljala do Dvora pri Žužemberku. Prvotni načrt ture smo morali prilagoditi “prevozniškim” pogojem. Parkirali smo v bližini dveh ponudnikov gostilniških uslug in po pripravi veselo zakorakali cilju naproti, ki od tu izgleda kar oddaljen in visok. Prečili smo “dolenjsko lepotico” Krko in po dobrem kilometru asfalta skozi vasi stopili na shojeno zasneženo stezo. Kar hitro smo morali zadihati s polnimi pljuči, kajti le-ta ni bila nič kaj nedolžno prislonjena na pobočje hriba. Prehudo pa le ni bilo, saj občasno so bili položnejši deli, kar smo izkoristili za krajše počitke. Še najbolj zahteven je bil naskok čez ciljno strmino, ker pa smo bili dobro ogreti, nam tudi ta ni delal večjih težav.
Če smo do vrha hodili večinoma v senci dreves, pa nas je vrh pozdravil s toplim soncem v kar debeli snežni odeji. Kar debelo uro smo si privoščili za razglede s stolpa (vrh je stičišče treh občin), firbcanje po okolici in sončenje. Malicali pa smo kar na zasneženih klopeh, ker je tamkajšnja kočica pozimi zaprta. Sestopanje po poti vzpona je bilo seveda manj utrudljivo, saj je bil sneg skoraj idealen za hojo. Kar hitro smo bili v Dvoru, kjer smo si spotoma ogledali še ostanke nekdaj mogočne železarne turjaških gospodov. Mimo gostilne pa tudi nismo mogli, saj nam je po taki lepi turi ni mogla uiti dobra kavica.