Kot člana PD Iskra Kranj sva se zadnjo sredo letošnjega oktobra z mojo boljšo polovico le potrudila v pisarno našega »feraina« po dve brezplačni sponzorski vstopnici za ogled Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Sem bil prepričan, da sem priliko že zamudil, pa se je izkazalo, da je »zastonjkarskih« vstopnic še dovolj in začuda, da za njih ni zanimanja? Čudno, a nismo na Gorenjskem?
No prvi novemberski petek je bil krasen dan, čeprav ga za ogled muzeja takšnega ne potrebuješ, vendar sem imel še druge namene v Mojstrani, pravzaprav v Dovjem.
Vožnja iz Kranja proti Mojstrani in naprej v smeri Vrat, vmes sem se »igral« še z GPS napravo. Se je treba pač enkrat naučit, to «igračkanje« je možno le, če žena vozi. Približno 200 m naprej od marketa Mercator je na levi strani vidna mogočna zgradba muzeja, v njegovi soseščini pa izstopa ljubiteljski Vrt Viharnik, ki si ga je po zaključku ogleda muzeja priporočljivo ogledati. Kot sem videl ga »rihtata« starejša ljubitelja planinstva pri svoji hišici. Za ogled obeh si je potrebno vzeti vsaj nekaj uric časa, odvisno od tega kako vas bodo posamezni detalji in »vsakojaki prikazi« pritegnili. Če pa boste naleteli na skupino, ki si bo želela ogledati še 20 minutni predstavitveni film, se ji lahko priključite, ogled muzeja bo pa zato malce daljši. Parkiranje ne bi smelo biti problem, če ne, pa parkirat nazaj k »dobremu sosedu«.
Teh nekaj slik naj vas vzpodbudi, da si kot člani PD Iskra Kranj lahko v pisarni pridobite brezplačne vstopnice in si Slovenski planinski muzej sami ogledate. Muzej je sodoben in precej drugačen kot smo jih navajeni. Povdarek je na tekstovno, avdio vizualnih predstavitvah zgodovine slovenskega planinstva z vmesno predstavitvijo eksponatov planinske in reševalne opreme. Razstavljene so tudi makete planinskih koč, vpisnih knjig, … S kartico, ki vam jo bo dal receptor, boste lahko aktivirali posamezne predstavitvene avdio-vizualne vsebine s čimer bodo posebno veselje imeli tudi otroci, ki se ne bojijo tehničnih pridobitev in si želijo vse ogledati. Radovednost je včasih tudi začetek napredka!
Po ogledu, tako muzeja kot bližnjega vrta Viharnika, sem realiziral še svoje druge namene. V Dovjem obiskal »britof«, prižgal svečko in nato obiskal še vrstnico iz časov, ko smo pri »Albinovemu kotičku« pasli krave, delali popravce in med počitnicami vsaj 2 meseca planinarili po okolišnjih hribih, hodili po bližnjicah, ki jih danes ni več in…. Takrat sem bil samo za »enga dobrga abrahama« mlajši. Slike pa vam bodo tako in tako povedale več kot to pisanje.
Seveda si Slovenski planinski muzej lahko v malem ogledate tudi na internetu, kar pa ne bi smel biti razlog, da si ga ne bi raje osebno, mogoče s člani družine!?