Nekaj izletov PD Iskra Kranj je stalni (železni) del našega programa, med njimi je verjetno najbolj zaželen Vertovčev pohod. Tudi tokrat je bilo zanimanje veliko, slaba vremenska napoved pa je prijave oklestila za tretjino. Podobne težave so imeli tudi druga društva. Naš stalni prevoznik Ivan pa je …
Nekaj izletov PD Iskra Kranj je stalni (železni) del našega programa, med njimi je verjetno najbolj zaželen Vertovčev pohod. Tudi tokrat je bilo zanimanje veliko, slaba vremenska napoved pa je prijave oklestila za tretjino. Podobne težave so imeli tudi druga društva. Naš stalni prevoznik Ivan pa je elegantno rešil težave. Povezal nas je s PD Železniki in tako smo “združili moči” ter napolnili večji avtobus.
Vreme tja do Razdrtega je bilo mrko, po vožnji skozi Vipavsko dolino pa nas je zajel optimizem – oblaki so se trgali, videli so se koščki jasnine. Na običajnem parkirišču pred Dolenjem smo se hitro pomešali med pohodnike in veselo zakorakali cilju naproti. Po parkirani pločevini sodeč, je bilo pred nami že veliko pohodnikov. Hoja nas je v toplem vremenu hitro ogrela, topla oblačila so romala v nahrbtnike. Med potjo smo srečevali številne stare znance, se ustavljali ob štantih s ponudbo domačih izdelkov in pridelkov (večina je bila v tekoči obliki) ter v kleteh z odlično žlahtno kapljico. Ustrežljivost in prijaznost domačinov je res na visoki ravni.
Nekoliko dlje smo se ustavili v Šmarju, ki so na približno polovici poti. Tu vedno postrežejo z dobro toplo malico. Sledil je še krajši vzpon do Vertovčev, nato pa sestop v dolino do znamenitega hrasta pri Ustju, kjer je zaključek pohoda. Tu si dajo pohodniki duška, nekateri zaplešejo, drugi zavriskajo, zapojejo, tretji poskrbijo za zalogo značilnih domačih pridelkov (predvsem kakijev). Vodniki imajo tu še nekaj skrbi, saj si nekateri naložijo preveč tekočih pridelkov in pozabijo na odhod avtobusa. Tokrat teh težav ni bilo,zato smo se zadovoljni odpeljali proti domu.