Danes smo se zbrali v slovo od Tomaža.
Kar nekaj časa nas je razjedalo dejstvo, da se nam dragi Tomaž vse bolj oddaljuje, da je vse manj z nami. Naše razjedanje se je pokazalo, žal, kot resnično. Ni bilo samo to, kar je navajal Tomaž, da naši vodniki hodijo prehitro za njegove sposobnosti, sam je čutil, da se z njim dogaja še nekaj hujšega, nekaj kar mu je vzelo življenje. Ob prehodu leta 2014 v leto 2015 nas je zapustil za vedno.
Profesor Tomaž Planina se se je rodil 17. marca 1934 v Ljubljani, kjer je končal vsa šolanja in postal profesor bioloških znanosti. Leta 1957 se je zaposlil v kranjski Iskri in je tam pustil svoje najvidnejše strokovne sledi. Poleg strokovnih zadolžitev pa je vseskozi, kot zelo vnet jamar (z mnogimi priznanji) skrbel, da smo imeli v tovarniškem korozijskem laboratoriju (pod gaštejskim klancem) človeške ribice, ki so bile njegova velika ljubezen. S prihodom v tovarno se je Tomaž predal tudi svojemu drugemu hobiju – planinstvu. Kot 14-letnega fantiča ga je njegov oče, France Planina, navdušil za planinarjenje in to navdušenje je potem Tomaž srčno delil s člani, najprej planinske sekcije Iskra in pozneje Planinskega društva Kranj. Bil je aktiven tudi drugod, saj so njegovi prijatelji delovali tudi v Planinskem društvu Ljubljana matica, kjer je dobil njihov srebrni častni znak.
Leta 1979 je postal planinski vodnik in je pričel z vodenjem izletov našega društva na daljše izlete po gorah Balkana in tudi drugod.
Naštel bom nekaj osvojenih ciljev, kjer je bil vodnik in tudi zelo prijeten soudeleženec: Vran, Čvrsnica (BiH) – Velebit (Hr) – Prenj (Hercegovina) – Solunska glava, Pelister (Makedonija) – Korab, Šara, Orjen, Prenj, Mosor, Kornatska transverzala, Mrkopaljski put-Gorski kotar, Durmitor, Prokletije in še veliko drugih. Pa še v tujih gorstvih: Etna, Stromboli, Pico Aneto – Pireneji, Taurus, Negoin – Karpati.
Rad bi vam obudil spomin na to kje vse nas je vodil Tomaž in verjetno je tudi vsakemu od nas pusti spomin za vselej.
Meni bo ostali za vedno v spominu, ko nas je vodil po Kornatski transverzali. Ko smo se na otoku Kornatu vzpenjali iz Vrulj (malo otoško naselje) proti vrhu, je omenil, da bomo prišli do zanimive kraške jame. Res smo prišli… na vrhu samo kamenje, na enem mestu pa je bila jama, vsa poraščena z bujnim kraškim rastlinjem … neverjetno … vse okrog sam kamen, v jami pa tako bogastvo narave. Šli smo naprej do Vele ploče – tudi to je posebnost otoka Kornat – kjer smo se vkrcali nazaj na ladjo. Kadar koli sem šel mimo Vele ploče, in to nemalokrat, se mi je spomin vedno ustavil pri našem Tomažu.
Hotel sem vas le spodbuditi, da bi se vsak pri sebi spomnil našega prijatelja Tomaža in ta spomin naj bo večen!
Za vse svoje zasluge je profesor Tomaž Planina postal častni član Planinskega društva Iskra Kranj in prejel svečano listino Planinske zveze Slovenije.
Veliko je pripomogel k razvoju Planinskega društva Iskra Kranj in hvaležni smo mu za vsa njegova dela.
Emil Leon Sekne, predsednik PD Iskra Kranj