Pohodniki smo se na Komno odpravili po predvidenem programu. Iz Kranja smo se z dvema avtomobiloma odpeljali ob, za nekatere med nami prezgodnji, sedmi uri. Med potjo smo kramljali o vremenu, ki naj bi nam naklonilo hladen, vetroven in oblačen dan. Vseeno smo se druženja in skupnega vzpona na Komno veselili.
Parkirišče pri Savici je bilo že zelo polno in če ne bi našli še dveh parkirnih mest, bi to lahko bil očitek zaspancem, ki bi se na pot podali vsaj malo kasneje. Mraz je prispeval k naši odločitvi, da se za Milanom kar podvizamo v breg. In tako se je začelo štetje znamenitih serpentin. Od nekje je prišel podatek, da naj bi jih bilo 48. Ob hoji po prijetni sneženi poti, ki je potekala skozi redek gozd, smo se vzpenjali in kljub ravno pravemu tempu, ki ga je dajal izkušeni Milan, nam je postajalo vedno bolj toplo. Toplo pa nam je bilo vedno bolj tudi zato, ker so se megle razkrajale in so skozi oblake vztrajno silili sončni žarki. Ob božanju sončnih žarkov, občasnem razgledu na Bohinjsko jezero in na bleščeči Vogel, smo pozabili na štetje serpentin. Vedno pogosteje smo se srečevali s turnimi smučarji, ki so se že vračali v dolino in se jim, vsaj nekateri, čudili, kako pogumno vijugajo med drevjem. Do Doma na Komni na višini 1520 metrov ni bilo več daleč.
Pri Domu je bilo že lepo število obiskovalcev, vendar naših turnih smučarjev ni bilo med njimi. Zagotovo so šli na pot že zelo zgodaj zjutraj, saj so prespali v Domu. Kar pogosto smo se spomnili nanje in se spraševali, v katero smer so se, glede na napovedi, sploh odpravili. Nameravali so proti Čelu, jim bo uspelo?
V Domu smo se okrepčali, celo s palačinkami so nam postregli, se odpočili, se razgledali in se odločili, da naredimo še par korakov po zasneženi planini do Koče pod Bogatinom. Tu smo srečali številne pohodnike s krpljami. Uživali smo v pogledu na s soncem obsijane vrhove Bohinjskega Migovca, Škrbine, Podrte gore, Tominskega Migovca, Mahavščka, Bogatina, Lanževice,… in se glasno ali pa le v mislih zahvaljevali za krasen dan in vreme, ki ni dosledno upoštevalo napovedi vremenoslovcev.
Pri sestopu so oblaki že pokazali premoč nad sončnimi žarki, vendar zaradi tega nismo imeli težav. Najbolj vztrajni smo obiskali tudi vedno slikoviti slap Savica, nato pa smo se polni vtisov vrnili v Kranj.