Vsako zadnjo nedeljo v oktobru prireja Turistično društvo Brestovica pri Komnu pohod »Po sledeh Soške fronte«. Letošnji, že 17. po vrsti, je sovpadal s 100. obletnico začetka 1. svetovne vojne. Trasa poteka po frontni črti, ki je branila Italijanom, da bi zasedli Trst, kar jim v borbi tudi ni uspelo …
Vsako zadnjo nedeljo v oktobru prireja Turistično društvo Brestovica pri Komnu pohod »Po sledeh Soške fronte«. Letošnji, že 17. po vrsti, je sovpadal s 100. obletnico začetka 1. svetovne vojne. Trasa poteka po frontni črti, ki je branila Italijanom, da bi zasedli Trst, kar jim v borbi tudi ni uspelo.
V PD Iskra smo se odločili, da počastimo spomin na strahovite žrtve – predvsem med Primorskimi Slovenci – z organizirano udeležbo na pohodu.
Avtobus nas je popeljal po AC in hitri cesti skozi Vipavsko dolino in nato “malo naokrog” do Dolnje Brestovice, kjer je bil vpis udeležencev. Skupinski pohod smo sicer zamudili, toda to je bilo nam v prid, saj smo tempo hoje prilagodili našim navadam. Začeli smo po cesti, hitro pa smo skrenili na poljsko pot, ki nas je pripeljala na rob Gornje Brestovice. Po odlično označeni stezi smo se povzpeli do stare cerkvice iz 15.st., kjer nas je čakal domačin in nam orisal zgodovino krajev ter sodobno življenje.
Steza nas je nato peljala mimo starega opuščenega zaselka Brestovice do prve kaverne avstrijske vojske (Moritz imenovane). Tudi smo bili seznanjeni o nastanku frotne črte s strani domačina preoblečenega v vojaško uniformo. Nadaljevali smo po zmernem vzponu mimo številnih ostankov svetovne norije čez državno mejo na manjšo planoto, kjer so nas pričakali rojaki iz Cerovja s čajem in pecivom. Po krajšem odmoru smo se povzpenjali proti vrhu Grmade (324m), vendar smo vrh obšli in že smo bili pri Grofovi jami, kjer smo dohiteli glavnino pohodnikov. Krajani so nas postregli s čajem, pred jamo pa zaigrali skeč, pri katerem smo se prisrčno zabavali. Ogledu jame smo se odpovedali zaradi prevelikega čakanja.
Po krajši hoji med obrambnimi jarki se je pot prevesila čez razgledni greben, ki nam je nudil lep razgled na del Tržaškega zaliva s Tržiškimi ladjedelnicami. Sledil je dokaj dolg sestop v dolino, kjer smo prečili navidezno državno mejo, se po stari mlekarski poti povzpeli proti Selam, tik pod vrhom pa obrnili proti izhodišču pohoda. Tu so nas postregli z odlično joto in kozarcem domačega terana.
Dobre volje in zadovoljni z lepim izletom, h kateremu je pripomoglo tudi lepo vreme, smo se vračali proti domu.