Letošnjo mršavo sezono izletov PD Iskra Kranj smo zaključili v soboto 20. decembra s sprehajalnim vzponom, začinjenim s kulturnim vložkom v Dolenjsko gričevje. Udeležence smo pobirali od Škofje Loke preko Kranja, Ljubljane, Grosuplja in Ivančne Gorice, kjer se nam je priključil vodnik Viki. Se razum …
Letošnjo mršavo sezono izletov PD Iskra Kranj smo zaključili v soboto 20. decembra s sprehajalnim vzponom, začinjenim s kulturnim vložkom v Dolenjsko gričevje.
Udeležence smo pobirali od Škofje Loke preko Kranja, Ljubljane, Grosuplja in Ivančne Gorice, kjer se nam je priključil vodnik Viki. Se razume, da smo se vozili z avtobusom “hišnega” prevoznika Špika, ki nas je prepeljal v Stično. Tu smo si po predhodnem dogovoru in pod vodstvom vodičke najprej ogledali Cisterijanski samostan, ki je bil zgrajen leta 1136, seveda ne v sedanjem obsegu, saj so ga v dolgih letih dograjevali in obnavljali. Je pa to eden najstarejših in najpomembnejših kulturnozgodovinskih in verskih spomenikov v Sloveniji. Temu primerno je vreden ogleda.
Po obhodu pomembnejših prostorov smo si v bližnjem bifeju privoščili jutranjo kavico, nato pa vzeli pot pod noge in se po zložni poti skozi gozd in čez travnike povzpeli do planinskega doma na Gradišču. Ta je nekaj posebnega, saj ga je dolgoletni oskrbnik olepšal s skulpturami, oblikovanim kamenjem in drugim okrasjem. Odmor je bil kratek, preko vrha smo sestopili v vas Mekinje, nadaljevali pa z vzponom deloma po gozdni poti, deloma pa po cesti mimo vasi Metnaj do lovske koče, kjer smo skrenili na gozdno pot.
Po rahlem vzponu smo kmalu prišli na Pristavo in si v kmečkem turizmu Okorn privoščili daljši odmor ter bili postreženi z domačo hrano in pijačo. Čas nam je hitro minil, treba je bilo še v dolino. Vodnik Viki nas je popeljal po neoznačenih stezah v Šentvid pri Stični, saj jih pozna kot lasten žep. Med potjo smo prisluhnili marsikateri zanimivosti, ki nam jo je mimogrede natresel. Sicer smo pa bili veseli, da se nam je pridružil, čeprav uživa pokojnino v rojstnem okolju daleč od Gorenjske.
Pred odhodom smo si ogledali še “formo vivo” in prizorišče vsakoletnega tabora slovenskih pevskih zborov. Preživeli smo lep, zanimiv sončen dan in se že v mraku zadovoljni vrnili domov.