Izlet v neznano ni več skrivnost. Obiskali smo Idrijo. Prvotni načrt, da se povzpnemo na Hleviško planino (908 m), sva z Nino zaradi »deževne in snežene« napovedi spremenili v prijeten ogled mesta z najdaljšo rudarsko tradicijo v Sloveniji in nekaj njenih znamenitosti. Bilo nas je 26, spremljal pa n …
Izlet v neznano ni več skrivnost. Obiskali smo Idrijo. Prvotni načrt, da se povzpnemo na Hleviško planino (908 m), sva z Nino zaradi »deževne in snežene« napovedi spremenili v prijeten ogled mesta z najdaljšo rudarsko tradicijo v Sloveniji in nekaj njenih znamenitosti. Bilo nas je 26, spremljal pa nas je tudi kuža Flek, zgledno vzgojen ljubljenček ene od udeleženk.
Del skupine je obiskal Antonijev rov – najstarejši del rudnika živega srebra, ki je sedaj namenjen radovednim obiskovalcem, nekateri pa smo si ogledali živo pisano življenje najmanjšega javnega akvarija pri nas – Akvarij M Idrija. Na obeh lokacijah smo imeli strokovno vodenje in zato smo bili z ogledi še posebej zadovoljni. Ob rakah – v betonski kanal ujeti Idrijci – smo se sprehodili do Divjega jezera in se zazrli v tokrat motno rjavo zeleno Jezernico. Ker je bilo vlage in vode dovolj povsod okrog nas, smo bili veseli, da se je vreme odločilo prihraniti snežne padavine za nedeljo.
Našo lakoto so z žlikrofi, golažem ter jabolčnim zavitkom potešili na turistični kmetiji Pr’ Jureč v Ledinah. Tam smo podelili tudi nagradne bone vsem, ki so pravilno ugotovili, kam smo namenjeni, se nasmejali ob različnih zanimivih predmetih, ki na običajne planinske ture ne sodijo in se zabavali ob glasbi gospodarja Dušana ter Matjaža in Emila.
Malo pred dvajseto smo se razšli z mislijo, da smo skupaj doživeli še en prijeten izlet v neznano.