Pred Mercator Centrom na Primskovem se je ob 7. uri zbrala druščina 22 pohodnikov. Biba nas je čakala v Ljubljani, dva prijavljena člana sta izlet zaradi bolezni odpovedala. Tokrat smo se peljali na izlet z manjšim avtobusom in kombijem.
Vožnja je tekla kot namazana. V Rimskih Toplicah je bil čas za jutranjo kavo, predsednica Ruža pa je, kot vedno, postregla z odličnim domačim pecivom. Naš prvi cilj je bil kartuzijanski samostan Jurklošter, ki je eden najstarejših kartuzijanskih samostanov na Slovenskem in stoji v slikoviti dolini reke Gračnice v občini Laško. Samostan je okoli leta 1170 ustanovil krški škof, ukinjen je bil ob koncu 16. stoletja. Priključili smo se skupini, ki je bila pred nami in prisluhnili vodiču.
* * *
Prepovedana ljubezen
Veronika Deseniška je bila nižja plemkinja, ki se je usodno zaljubila v mogočnega celjskega grofa Friderika II. Njuna ljubezen je sprožila eno najbolj tragičnih zgodb v slovenski zgodovini, saj je grobo posegla v politične načrte Friderikovega očeta, Hermana II. Celjskega.
Ker je bila Veronika revnejšega rodu, je oče Herman II. Celjski njuni zvezi odločno nasprotoval. Ko je Friderikova prva žena umrla v sumljivih okoliščinah, sta zaljubljenca pobegnila na Kočevsko in se skrivaj poročila na gradu Fridrihštajn. Besni Herman II. je nad njiju poslal vojsko; sina je dal zapreti v visok stolp na Celjskem gradu, Veroniko pa je obtožil čarovništva. A tu od zgodbe o ljubezni nastopi še pomembnejša zgodba o pogumnem sodniku, ki si je upal nasprotovati »despotu« Hermanu II. in je Veroniko oprostil vseh obtožb čarovništva, kar je bilo v tistem času nepojmljivo. Kljub temu da jo je sodišče oprostilo, jo je Herman II. dal zapreti v grad Ojstrica, kjer so jo njegovi vitezi jeseni leta 1425 hladnokrvno utopili v kadi. Friderik II. naj bi njeno truplo kasneje skrivaj prepeljal in pokopal v samostanu Jurklošter. Ob njej pa je želel biti pokopan tudi sam.
Vodič je povedal, da so v samostanu potekala izkopavanja pod vodstvom patra Karla Gržana. Pod cerkvenimi tlemi so odkrili skrivnostne grobnice. Vendar dokončnih dokazov, da je bila tu pokopana Veronika, še niso našli (več si lahko preberete v članku Kje leži Veronika Deseniška).
Leta 2024 se je pevka Raiven na Evroviziji predstavila s pesmijo Veronika in zgodbo ponesla na svetovni oder.
* * *
Orionova pot je naravoslovno-zgodovinska krožna pot, ki je dolga približno 10 kilometrov in večinoma poteka skozi gozd. Skupni vzpon je 300m, hoje pa je za 4 ure. Orionovo pot je postavil in trasiral pater Karel Gržan, ko je kot duhovnik služboval v teh krajih.
Dr. Karel Gržan je v dolini Gračnice s pomočjo domačinov odkril številna doslej neznana gradišča. Avtor predvideva, da je na tem območju v davnini obstajalo megalitsko svetišče oziroma starodavno »središče sveta« v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo.
Parkirali smo ob ribogojnici Rajski otok v Mrzlem polju. Od ribogojnice smo sledili oznakam in sredi vasi Mrzlo polje zavili v hrib proti Blatnemu vrhu. Pot se je počasi začela vzpenjati v hriboviti del nad dolino. Informativne table so nas opozarjale na ostanke kamnitih obzidij, ki po Gržanovi tezi predstavljajo zvezde Orionovega pasu. Razgledni Blatni vrh je bil najvišja točka na poti. Od tu se odpre lep razgled na okoliško hribovje in dolino Gračnice.
Ustavili smo se na prelazu med svetimi griči, daljši postanek smo imeli na Blatnem vrhu in se z njega spustili navzdol do Gračnice in Počerenskega slapa. Krožna pot se je za nas zaključila pri ribogojnici. Nazaj grede smo se ustavili še pri Šmidovem mlinu in si ogledali Slap pod Marofom.
Orionova pot je bila v vseh pogledih zelo zanimiva, malce vetrovna, tudi sončna in ravno prav strma.
Hvala vodstvu za zelo zanimiv izlet, voznikoma pa za mirno in udobno vožnjo.