Od 17.9. do 22.9.2026 – 6 dni.
Med dosedanjimi trajektnimi plovbami na slikovito Korziko, kjer smo z društvom v preteklosti že kar nekajkrat planinarili, smo Elbo lahko opazovali le v daljavi, zato je bila tokrat na mestu odločitev, da pobližje spoznamo tudi ta zanimivi otok. Elba je največji otok v Toskanskem arhipelagu in ni zanimiv le po svoji obliki (od daleč je podoben veliki ribi, ki pluje od italijanske obale proti Korziki), gorati pokrajini in zgodovini (na otoku je nekoč bival tudi cesar Napoleon), ampak je, kakor naše Pohorje, prava učna lekcija iz geologije. Medtem ko je zahodni del otoka z glavnim gorskim masivom in najvišjim otoškim vrhom sestavljen iz granita, se proti vzhodu v zanimivem zaporedju vrstijo povsem drugačne vrste kamnin.
Za izlet je bilo veliko zanimanja, tako da so bila razpoložljiva mesta kmalu zapolnjena. Prvega dne smo si na poti na Elbo ogledali Sieno z njenimi kulturno-zgodovinskimi in drugimi znamenitostmi ter se po vožnji s trajektom nastanili v hotelu in depandansi.
Naslednjega dne (petek) smo opravili pohod na Cimo del Monte. Prvi del poti smo morali nekoliko podaljšati, saj je bila cesta do predvidenega izhodišča ture zaprta za večje avtobuse. Skupina starejših planincev je izvedla krajši pohod do trdnjavice Volterraio na predvrhu, skupina pohodnikov pa je opravila celotno planinsko prečenje z vrhom Cima del Monte. Drugi del poti smo jo ubrali mimo cerkve Madonna di Monserrato, ki leži v odmaknjeni soteski blizu kraja Porto Azzurro. Cerkev je leta 1606 zgradil španski guverner José Pons y León v zahvalo po preživeti nevihti in je posvečena Črni Madoni, po vzoru slavnega španskega svetišča in benediktinskega samostana Montserrat v Kataloniji, ki smo ga obiskali na planinskem izletu v Pireneje leta 2002. V preteklosti so tu v bližini bivali tudi puščavniki. Dan je bil zelo vroč in daljša osvežitev, najprej pri avtobusu, potem pa v Porto Azzurru nam je prav prišla. Po oddihu smo si ogledali Napoleonovo letno rezidenco (Villa San Martino Residenza Napoleonica) v notranjosti otoka.
V soboto zjutraj smo se zapeljali v vasico Poggio in se povzpeli na najvišji vrh Elbe, Monte Capanne (1019m), s sestopom proti Marciani. Skupina starejših pohodnikov se je na vrh odpravila z žičnico iz vasi Marciana, tako da smo se na vrhu zbrali vsi. Po sestopu, na katerem so nas spremljale krajše plohe, smo si privoščili ogled hribovite, razgledne stare vasice Marciane in osvežitev na glavnem vaškem trgu. Sledilo je še kopanje na plaži v Marciani Marini in ogled mesteca v lastni režiji, potem pa smo se vrnili v hotel.
V nedeljo smo se iz vasice Rio nell’Elba odpravili na pohod po razglednem in razgibanem hrbtu preko vrhov Monte Strega in Monte Sera. Ob sestopu smo si ogledali ostanke rudnikov železove rude z ostanki rudniških naprav. Po pohodu smo se zbrali v Rio Marini (skupina starejših pohodnikov je namreč opravila nekoliko krajšo varianto pohoda) in po osvežitvi v ‘osteriji’ na lokalnem trgu opravili še pohod po kratkem, a zanimivem ‘Rdečem kanjonu’ v bližini Rio Marine, nato pa se temeljito osvežili v morju na slikoviti, prijetni plaži Cala Seregola. Po osvežitvi v morju smo si ogledali zanimiv muzej mineralov in rudarstva v Rio Marini.
Naslednjega dne po zajtrku smo se zapeljali do vasi San Piero in Campo, od koder smo se podali na krožni pohod po slikoviti ‘Poti granita’. Hodili smo po zgodovinsko in arheološko bogatem območju po jugovzhodnih pobočjih najvišjega otoškega masiva, polnem prazgodovinskih najdišč in ne povsem dokončanih granitnih izdelkov. Občudovali smo ostanke stare granitne obrti in druge naravno-kulturne posebnosti v tem delu otoka. Po pohodu je sledila zaslužena osvežitev na glavnem trgu v vasi San Piero in Campo, nato pa je sledil še ogled Portoferraia z utrdbami, svetilnikom, pristaniščem in mestnim jedrom s še eno Napoleonovo hišo.
V torek smo si po zgodnjem zajtrku, trajektno vožnjo do celine in daljšo avtobusno vožnjo do Toskane ogledali čudovito toskansko “mesto stolpov”, San Gimignano, z glavnimi mestnimi stavbami in trgi ter poskusili “najboljši sladoled na svetu”, nato pa nadaljevali pot proti domu.
Pohodni in spremljevalni del programa sta bila zanimiva, kopanje na različnih morskih plažah prijetno. Tudi vreme nam je dobro služilo, saj nam je kljub občasnim padavinam dovoljevalo nemoteno izvedbo programa. Vljudno vabljeni na naše naslednje izlete in k ogledu fotografij.