VIVA LA FRANCE, končno smo dočakali slovite francoske ferate. Od 22.6. do 27.6.2005.
Feratanje se je dogajalo v JV delu Francije, na obrobju Savojskih Alp. Ekipa enajstih feratarjev je postavila malo naselje šotorčkov v kampu turističnega mesteca Saint-Jean-de-Maurienne.
Dolina Maurienne nudi feratarjem brez števila ferat različnih težavnostnih stopenj. Vodnika Marjan in Klemen sta sproti prilagajala program razmeram (vročini, nevihtam…). Ker smo bili »nabrušeni« in željni plezanja, smo kljub pravi tropski vročini v šestih dneh preplezali kar devet ferat, večinoma težkih. Največ težav pri tem nam je povzročala francoščina – branje in izgovorjava imen. Imeli smo tudi »musklfibr« – bolj od sporazumevanja s sicer prijaznimi domačini, kot od plezanja.
Ferate so odlično varovane in označene, opremljene so z obilico železja, z manjšimi in večjimi skobami, skoraj drogovi, ki spominjajo na obešalnike za brisače. Ker nam je bilo vse to železje včasih celo v napoto, smo jih poimenovali FE-ferate, malo zaradi železja, malo zaradi fenomenalno speljanih smeri.
Kaj lahko ponudijo francoske ferate? To so drzni previsi po granitnih stenah, vrtoglave globine prepadov, divja soteska z deročo reko, nad katero poteka ferata »Du Diable«, plezanje tik ob slapovih, bingljanje na žičnatih mostovih nad prepadi, guganje na visečih mostovih nad deročo reko, plezanje po obzidju trdnjave Victor Emmanuel, telovadba in akrobacije po luskah, kovinskih lestvah, jahanje grebenov, preizkušanje v plezanju po skalah le z varovanjem ob jeklenici…
Po drugi strani pa so enkratno doživetje botaničnih vrtov gorskega cvetja, srečanje s pisanimi metulji, fantastični razgledi na mogočne granitne gore, ki jih prekinjajo bele lise ostankov snežišč, so pesem bučanja voda, ki se v čudovitih slapovih zlivajo v doline…
Težko je opisati, treba je doživeti. In se še vrniti – AU REVOIR FRANCE!