Za pot Leva, ki vodi na goro presežnikov – Montaž, se je potrebno še posebej potruditi: od vstajanja ob uri, ko se pred Creino zbira mladež na bureku, da bodo zdržali do jutra, do skoraj dveurne vožnje do planine Pecol nad Selo Neveo, trepetanja v jutranjem hladu, ko “gredo dlake pokonci”, pa do čud …
Za pot Leva, ki vodi na goro presežnikov – Montaž, se je potrebno še posebej potruditi: od vstajanja ob uri, ko se pred Creino zbira mladež na bureku, da bodo zdržali do jutra, do skoraj dveurne vožnje do planine Pecol nad Selo Neveo, trepetanja v jutranjem hladu, ko “gredo dlake pokonci”, pa do čudnega občutka, ko ne veš, ali bi že zajtrkoval, ali bi še spotoma malo dremal… No, ko te doseže sonce visoko nad planino Pecol, so misli že jasne, telo prebujeno, lakota potešena… Še pasove si namestimo in poveznemo čelade na glavo in vstopimo v ferato, vredno vsega prej opisanega truda.
Tukaj se kalijo pravi gorniki, ki znajo občutiti spoštovanje do veličastnih a krušljivih sten Zahodnih Julijcev, prisluhniti tem goram, jim kakor nekoč Kugy videti v dušo in predvsem paziti drug na drugega. Vsak korak na teh poteh zahteva previdnost, zbranost, saj se ob nepazljivosti vsak trenutek lahko sproži kamenje in ogrozi tvojega sopotnika na turi.
Največje zadovoljstvo je po turi posedeti pri “Kristlnu” in skupaj podoživljati čudovit dan, ki smo ga preživeli skupaj. V zadnjem času prihajajo udeleženci na naše ture vedno bolje opremljeni, zavedajo se, kako pomembna je varnost v gorah. To je tudi osnovno poslanstvo našega društva in veseli nas, da se v naši sredini gradi zdravo jedro osveščenih gornikov. In zato se ne bojimo za prihodnost društva…