Za tokratni izlet so bile samo štiri prijave, žal pa udeleženci niso imeli vse potrebne opreme, nekateri pa tudi ne dovolj izkušenj za zahtevni zimski vzpon. Ker sem turo želel opraviti, sem povabil Sreča Travnika, ki ga prijatelji raje kličemo Kocina, izkušenega alpinista in izvrstnega poznavalca d …
Za tokratni izlet so bile samo štiri prijave, žal pa udeleženci niso imeli vse potrebne opreme, nekateri pa tudi ne dovolj izkušenj za zahtevni zimski vzpon. Ker sem turo želel opraviti, sem povabil Sreča Travnika, ki ga prijatelji raje kličemo Kocina, izkušenega alpinista in izvrstnega poznavalca divjih prepadnih strmin Kočne in Grintovca. V temi sva zastavila korak pri Suhadolniku. Za vzpon v Dolce sva uporabila brezpotni pristop po strmih in gladkih travah na južnih pobočjih Kočne. Vsi običajni dostopi so bili še zatrpani s snegom ali podrti. Od tu sva šla po grapi na greben in po zavarovani poti na Kokrsko Kočno. Prečenje na Jezersko Kočno je bilo zaradi prepadnih snežišč, mestoma tudi poledenelih, kar zahtevno. Nekatera varovala so bila še pod snegom, veliko polomljenih in manjkajočih jeklenic. Sneg je bil vse od trdega do mokrega in celo led pod snegom, na dveh mestih požled na skalah. V Zg. Dolce sva sestopila po strmi in v gornjem delu ledeni grapi. Za vrnitev v dolino sva izbrala skrotasto “pastirsko” pot. Skratka lepa, a zelo zahtevna in naporna tura.