Že pred desetletjem se je po številu podobna skupina gornikov povzpela na iskrški bivak v Kočni po direktni lovski poti – takrat v počastitev 50 letnice postavitve. Za pomoč pri vodenju je bila z nami takrat še Sonja, dobra poznavalka brezpotij. Verjamem, da je bila ob letošnjem pohodu v mislih vseh …
Že pred desetletjem se je po številu podobna skupina gornikov povzpela na iskrški bivak v Kočni po direktni lovski poti – takrat v počastitev 50 letnice postavitve. Za pomoč pri vodenju je bila z nami takrat še Sonja, dobra poznavalka brezpotij. Verjamem, da je bila ob letošnjem pohodu v mislih vseh, ki smo jo poznali….
Letošnja tura je bil zopet posebno lepo doživetje, skupina pohodnikov pa kot pisan šopek – tako po letniku kot po izkušnjah in poznavanju te poti. Vsem je bila skupna želja – priti tja gor po »direktni«. Med nami so bili tudi taki, ki pot poznajo tako rekoč »v miže«, med njimi tudi veteran GRS Kranj, alpinist Peter Keše-Šodr. Strmali do bivaka je ob graditvi bivaka kdo ve kolikokrat prehodil otovorjen s težkimi nahrbtniki na ramah. Tudi smuči so bile pozimi pogosto na njegovem nahrbtniku. Ena se še nahaja pod bivakom, kar je Šodr na kolenih preveril takoj po prihodu k bivaku.
Zelo smo bili veseli druženja in vodniške pomoči Jožeta Oštreka, neuradnega skrbnika in enega najpogostejših obiskovalcev te poti. Njegovo vodenje je bilo bolj zanesljivo od najnovejših navigacijskih naprav, saj se je sproti prilagajal terenu in željam udeležencev ter ni sešteval pogostih postankov na poti, tako kot Stankov GPS. Počitki pa so v tistih strmalih nad Suhadolnikom še kako potrebni…
GPS pa nam je zelo prav prišel ob povratku, ko je Stanko z njegovo pomočjo poiskal pastirsko bližnjico in smo si zato prihranili velik ovinek do Kokrškega sedla.
Kot kaže, bo lovska pot na bivak tudi v prihodnje ostala eden od »sladkorčkov« za samote željne obiskovalce bivaka, saj se steze zaraščajo, plazovi gladijo in brusijo. Melišča se zajedajo globoko v gozdna pobočja in brišejo človeške sledi. Pa tudi možici nekam skrivnostno sproti izginejo…
Letošnjo zgodbo o lovski poti pa naj povedo fotografije…