Ker zimska tura (turni smuk in zimski pohod) na Rožco in Klek zaradi padavin in slabih talnih razmer ni bila izvedljiva, smo najprej prestavili termin, potem pa cilj ture zamenjali z Blegošem, ki je z 1562 m n.m.v. drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja – za Ratitovcem. V zadnjih dneh je bilo rav …
Ker zimska tura (turni smuk in zimski pohod) na Rožco in Klek zaradi padavin in slabih talnih razmer ni bila izvedljiva, smo najprej prestavili termin, potem pa cilj ture zamenjali z Blegošem, ki je z 1562 m n.m.v. drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja – za Ratitovcem. V zadnjih dneh je bilo ravno prav prijav, tura je bila izvedena po načrtu. Po jutranji vožnji smo jo peš ubrali s Črnega kala in preko Prve ravni kmalu dosegli vrh Blegoša, od koder zaradi nizke oblačnosti ni bilo običajnih čudovitih razgledov na Porezen, Julijske Alpe, Ratitovec, Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe.
Ta “zaobljena plešasta gora” (kot jo označujejo različni pisci) je poleg zgoraj omenjenih posebnosti znana tudi po tem, da se je v njeni neposredni bližini rodilo ali odraslo kar nekaj “znamenitih mož”, med drugimi slikarji Šubici in pisatelj Ivan Tavčar, ki je o tej gori rad pisal – bila je prizorišče “Cvetja v jeseni”. Poleg množice planinskih pohodnikov, ki ta vrh obiskujejo v vseh letnih časih, turnih smučarjev, ki jim gora v zimskem času ponuja hvaležne smeri za smučanje, in čudovitih gorskih cvetlic, ki se spomladi razkazujejo v vseh barvah, to goro obožujejo tudi krave, ki s svojimi gobci in čeljustmi delajo prave serijske čudeže in poleti marljivo skrbijo za brezhibnost “Blegoševe pleše”.
Po oddihu in fotografiranju na vrhu smo sestopili do prijazne planinske koče na Leskovški planini. To je bil Ružin prvi izlet v vlogi predsednice PD in je na koči ‘častila’ kavo. Razmere so ob krožnem sestopu na Črni kal terjale pazljivost – po osojnih legah je bilo še precej snega, podlaga pa ponekod poledenela. Izlet je potekal v prijetnem vzdušju. Zgodaj popoldne smo bili doma.