Od 22.7. do 3.8.2007, 13 dni.
22.7.2007
Avtobus izpred Creine ob 20h, v Tivoliju so vstopili Ljubljančani in Mariborčani in odbrzeli smo mimo Zagreba, Beograda, Niša na srbsko-bolgarsko mejo pri Dimitrovgradu.
23.7.2007
V Samokovu se nam je pridružil vodič Vanče iz Makedonije.
Prenočevali smo nekaj km stran od Borovca v planinski postojanki sredi gozda. Ponoči so nas čuvali psi, ki so z laježem opozarjali nase (ali preganjali divje zveri) skoraj vso noč.
24.7.2007
Ob 7h nas avtobus odpelje do izhodišča za vzpon na Maljovico, 2730 m visok hrib v pogorju Pirin. Vročina, strmina, dobra skala, čudovita narava so bili naši sopotniki na poti na vrh. Sestopili smo po isti poti.
25. 7. 2007
Cilj tega dne je bil najvišji vrh Balkana, 2925 m visoka Musala ali Alahova gora. V socialističnih časih so goro poimenovali po Stalinu, a je kmalu spet dobila staro turško ime. Iz Borovca smo se v vetrovnem vremenu peljali z gondolo do zgornje postaje Jastrebac. Od tu je 45 min zložne hoje do planinskega doma. Po dveh urah vzpona smo prišli do lepe koče z modro streho do tal – koča pod Musalo. Do vrha je ostalo še uro vzpona. Razgledi z vrha so čudoviti, saj smo v krasnem vremenu lahko občudovali skoraj celotno pogorje Rila. Jezera so se svetila v soncu. Sestopili smo po isti poti.
26. 7. 2007
Blagoevgrad – nočitev v prijaznem mestu, ki je ravno prav veliko, da ga lahko prečešeš v enem popoldnevu. Mesto je ekonomsko središče regije, pa tudi univerzitetno mesto (ameriška univerza). Veliko mladih poseda pred številnimi lokalčki in urejenih parkih z vodometi.
Rilski samostan in jama sv. Ivana Rilskega
Enourni sprehod po cesti in nato po gozdu do jame Sv. Ivana Rilskega. Vsem se je uspelo splaziti skozi zelo ozek predor navzgor, vsi smo bili očiščeni vseh grehov. Iz skrinjice na drevesu smo vzeli listke, napisali svoje prošnje in se pridružili tisočim pred nami, ki so jih zataknili v špranje med skalami. Malo naprej je molilna skala z vgrajeno ploščo Sv. Ivana Rilskega. Tu je izvir zdravilne vode.
V Rilskem muzeju hranijo stare zapise iz srednjega veka, nakit, tapiserije, preproge, lesena izrezljana vrata in lesen križ, ki ga je izdelal menih Florijan. Sestavljen je iz dveh križev, skupno pa ima preko 600 figur, ki predstavljajo prizore iz biblije.
Rilski samostan je nastal v 10. stol. ko se je menih Ivan zaradi ne strinjanja s posvetnim življenjem umaknil v samotno gorsko dolino in kmalu postal znan kot Ivan Rilski. Samostan, na višini 1147 m, je bil že od nekdaj versko in kulturno središče Bolgarije, kraj narodnega prebujenja. Najstarejši je srednjeveški razgledni stolp Hrelyo iz 14. stol. Stene trinadstropne zgradbe krasijo čudovite živobarvne stenske in stropne poslikave, samostansko poslopje služi tudi za prenočišče romarjev – največ 2 noči Cerkev s petimi kupolami je posvečena Devici Mariji.
27.7.2007
Zjutraj se iz Banskega pripeljemo z avtobusom na parkirni prostor na višini približno 1700 m. Do koče Vihren, na višini 1920 m, se sprehodimo kakšnih 45 min. V koloni se začenjamo vzpenjati na Vihren, ki je z višino 2914 m drugi najvišji vrh v tem pogorju. Pot se vseskozi vzpenja po travnatih pobočjih, zadnjih 300 m vzpona pa po kamenju. Velikih skal, tako kot na poti na Musalo, tu ni. Sestopili smo po poti vzpona.
Zvečer je bil v mestu Bansko festival piva, kjer se je peklo na ražnju, na odru pa je prepevala očitno zelo priljubljena pevka narodnih pesmi.
28.7.2007
4. tura izleta je bila najlepša – od parkirnega prostora smo šli spet do koče Vihren na 1920 m, od tod pa levo na zeleno markacijo in se preko Todorine porte, mimo čudovitih jezer, kjer smo si privoščili daljše uživanje, spustili do koče Demjanica, 1895 m.
29. 7. 2007
5. tura – najdaljša. Ob 8h smo zapustili kočo Demjanica in se preko nekaj prelazov ustavili pri koči Tevno jezero. Nadaljevanje ob Samodivskih jezerih, dolga pot do koče z jezerom Bezbog, ki se z vrha hriba prikaže kot v pravljici. Do sem smo hodili 10 ur, ker žičnica ni več obratovala, smo se podali na strmo pot pod žičnico do doma Goce Delčev, 1480 m.
30.7.2007
Potujemo na jug, v vas Rožen na ogled Roženskega samostana, ki je bil zgrajen 1217 leta. V letih 1680 in 1700 ga je uničil požar, a so ga z donacijami obnovili v današnjo podobo. Na poti do Melnika, najmanjšega mesta v Bolgariji občudujemo visoke in mogočne peščene stolpe. V Melniku, ki je od grške meje oddaljen samo 30 km, so hiše v turškem slogu, okoliš slovi po 600 letni tradiciji pridelave vina. Poseben obred je tudi pokušina vina v njihovih kleteh.
31.7.2007
Sofija je drugo najstarejše mesto v Evropi, staro 7000 let. Ima zelo burno zgodovino, saj so mesto oblegali in razdejali različni vladarji od Filipa II. Makedonskega do Aleksandra Velikega. Opustošili so ga tudi Goti, Huni, v srednjem veku Madžari in Srbi. V rimski dobi se imenuje Sardica. Mesto je bilo pomembno trgovsko središče na poti iz Niša do Carigrada. Ime Sofija dobi v 14. stoletju po baziliki Sv. Sofije in pomeni modrost. Danes je kulturno, industrijsko in politično središče z več kot 1 mio prebivalcev.
Nekaj znamenitosti:
Kip Sofije, ki bdi nad mestom.
Katedrala Aleksander Nevski zgrajena v letu 1912 v novobizantinskem slogu – simbol svobode in v spomin na ruske žrtve v vojni za osvoboditev izpod otomanske nadvlade. Različni umetniki so jo delali 30 let in ustvarili mojstrovino z ikonami, freskami in lestenci. Notranjost krasijo italijanski marmor, egiptovski alabaster in brazilski oniks.
Menjava straže pred predsedniško palačo.
Rotunda Sv. Jurija iz 4. stoletja, ki se pogreza, z rimskim vodovodnim sistemom je najstarejša cerkev v mestu in četrta najstarejša stavba v Bolgariji.
1. 8. 2007
Sofijo smo zapustili v močnem deževju, na cesti so nastajali zastoji, odpovedala je cestna signalizacija. Na meji so nas zadrževali 3 ure, v Nišu smo si uspeli ogledati Čele kulo, kar po turško pomeni stolp iz lobanj.
Leta 1809 je potekala bitka med Turki in Srbi. Turki so bili premočni, zato je srbski poveljnik Sinđelič pognal v zrak skladišče streliva. Umrlo je 4.000 Srbov in 10.000 Turkov. Turki so nato lobanje 952 Srbov zazidali v stene trdnjave v opozorilo upornikom. Od 952 lobanj jih je do danes ostalo 59. Leta 1892 so okoli stolpa zaradi varnosti zgradili kapelo.
Beograd smo lahko gledali le skozi okna avtobusa, za oglede smo bili, žal, prepozni.
Pozno ponoči smo prispeli v zdraviliški kraj Laktaši blizu Banja Luke
2. 8. 2007
Ogled spomenika in muzeja na Kozari, kjer je v bojih z okupatorji padlo 9.922 ljudi.
Kosilo v Sanskem mostu, v Banja Luki smo opravili še zadnje nakupe, se sprehodili po živahnih ulicah in občudovali veličastne, obnovljene zgradbe.
3. 8. 2007
Vožnja v domovino.
