Od 23.06. do 26.06.2016 – 4 dni.
Za cilj naše tokratne bosanske avanture smo izbrali dve pogorji južno od Travnika, Vranico in Komar. Vranica je s svojimi prostranstvi celo največje pogorje v BiH. Turistični del je obsegal oglede bližnjega mesta Bugojno ter Jajca in Banja Luke s samostanom Trapisti ob poti. Za pomoč pri vodenju in za planinska prenočišča smo se povezali s planinskima društvoma Vranica iz Fojnice in Koprivnica iz Bugojna. Sodelovanje z njimi je bilo zelo uspešno, saj so lepo in prijazno poskrbeli za nas. Poleg tega smo bili v pristnem stiku z domačini in člani obeh društev od katerih smo izvedeli tudi veliko zanimivosti. Tja in nazaj nas je varno vozil Ivan ter potrpežljivo izpolnjeval vse naše želje. Za vse ostalo smo poskrbeli turistična vodnica Klavdija, Uroš in Stanko. Klavdija nam je celotno pot popestrila z zanimivimi pripovedmi, odkrila raznolikosti hrvaško-srbsko-bosanskega jezika, odstrla nekaj zgodovine in nas vodila po mestih. Skratka, bilo je pestro, zanimivo in poučno, z obilico znoja, ki smo ga v soparni vročini prelivali po lepih bosanskih gorah.
Prvi dan smo preživeli v vožnji do Prokoškega jezera. Zgodaj zjutraj smo se zbirali na dogovorjenih mestih in v Grosupljem je bila ekipa popolna. Sledila je vožnja z vmesnimi postanki do Banja Luke, ki je drugo največje mesto Bosne in Hercegovine ter tudi glavno mesto Republike Srbske. Ogledali smo si mestne znamenitosti in predvsem veliko tržnico, kjer je mogoče dobiti prav vse. Nadaljevanje vožnje je sledilo po kanjonu Vrbasa mimo Jajca, skozi Travnik do Fojnice, kjer nas je pričakal predsednik PD Vranica Eduard Jukić – Slađo in nas pospremil do Prokoškega jezera, kamor smo prispeli zvečer. Ivan se je zelo potrudil, da je pripeljal avtobus po gozdno – gorski makadamski cesti na višino 1700m vse do jezera. Večerjali smo domače dobrote (razne pite, sir, pecivo, kruh, kislo mleko) in prenočili v lesenih kolibah. Predvsem smo uživali v hladu in obilici pitne vode, ki izvira vsenaokrog po planini.
Po zajtrku smo se ob 6h podali na prečenje po Vranici in se povzpeli na tri najvišje vrhove Vranice – Ločiko, Krstac in Nadkrstac (2112m). Uživali smo v čudovitem sončnem dnevu z razgledi na bližnjo in daljnjo okolico. Travniki so nas razveseljevali z obilico cvetja. Vodil nas je Slađo in nam z zanosom predstavljal pogorje in smele načrte za oživitev planinstva in turizma. Sestop k jezeru je potekal v opoldanski vročini tako, da so bili kosilo in osvežilna pijača ob jezeru pošteno zasluženi. Kar težko smo se poslovili od prijaznih domačinov in lepe okolice. Vožnja proti Fojnici je bila pestra, saj je avtobus nasedel na slabo utrjeni cesti, kjer je počila vodovodna cev elektrarne. K sreči so bili bager in delavci na mestu in vse je bilo urejeno hitro in brez posledic. Zvečer smo prišli v hotel Rostovo z Etno selom »Babići« v pogorju Komar. Pocrkljali so nas z večerjo in predvsem toplimi tuši, ki so se po dveh dneh še kako prilegli. Kljub višini 1000m je bil hotel razgret in tudi ponoči se ni kaj prida ohladilo.
Po zajtrku so nas prišli pozdravit predstavniki PD Koprivnica s predsednico Emsado Batić. Vodnik Tarik in dva člana društva so se nam pridružili in nas vodili z Ravnega Rostova na vrh Kalin (1531 m). Skupina je ta dan dobro hodila, le vročina in vlaga sta nas pestili, da smo večkrat počivali. Na vrhu je bilo vroče in smo se ustavili le za fotografiranje, za malico pa poiskali senco nekaj nižje na robu gozda. Po počitku smo morali vse bolj hiteti, saj so od Bugojna proti nam prihajali nevihtni oblaki. Sestopili smo v vas Ljubnić, kjer nas je čakal Ivan z avtobusom. Tik pred nevihto smo se še uspeli preobleči in zateči v avtobus. Potem je pol ure zlivalo in treskalo. Prevedrili smo v nakupovalnem centru v Bugojnu. Popoldne je bilo spet sončno, da smo si lahko ogledali center mesta. Pokazali so nam novo pridobitev, plezalno steno, ki jo je naš Jože preskusil skupaj s Tarikom. Ogledali smo si eno najstarejših džamij v BiH in si privoščili kavo s slaščicami. Pred večerom nas je čakala še vožnja do planinskega doma Duboka, last PD Koprivnica. Tam nas je sprejela predsednica društva Emsada Batić. Po večerji so nekateri še gledali nogometno tekmo, večina pa smo kar hitro šli spat.
Zadnji dan smo imeli zgodnje vstajanje in po zajtrku smo opravili še 1,5-urni vzpon na Hajdučka vrata, veličasten skalni lok. Pripovedi pravijo, da so se morali možje za sprejem med Hajduke sprehoditi skozi ta vrata. Po vrnitvi v planinski dom smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpravili na pot proti domu. Spotoma smo si ogledali slikovito mesto Jajce z znamenitimi slapovi Plive, poznano po zasedanju AVNOJ-a in z burno zgodovino. Po dobri uri vožnje skozi kanjon Vrbasa smo se ustavili v samostanu Trapisti, ki je znan po izdelovanju odličnega sira trapista, raznih zdravilnih zeliščnih pripravkov in različnih alkoholnih napitkov, predvsem piva iz lastne pivovarne. Prijazen pater nam je predstavil zgodovino in delovanje samostana. Po kosilu v pivnici je sledila vožnja proti domu.
Vsi smo bili polni lepih vtisov in zelo zadovoljni!