Zgodnje jutro je obetalo krasen dan. Po vožnji čez Predil in Bovec parkiramo Tam na meji. Prvobitno divjino seka le asfaltna cesta. Tu je izhodišče naše ture. Takoj za prvim ovinkom nas že čakajo pristni prizori, kot da bi vstopili naravnost v začetek prejšnjega stoletja. Pastirji zbirajo čredo ovac, koz, oslov, krav ,…, ne manjkajo pa niti konji in seveda psi, ki so pastirjem v pomoč pri “vzpostavljanju reda”.
Po vzponu skozi živopisan gozdiček smo že na grebenu pri križu s spominskimi obeležji. Pogled proti severu se nam ustavlja na visokih in razmeroma težko pristopnih Muzcih z Lopičem na zahodu, dalje proti severovzhodu pa so Strma peč, Žrd in Kanin. Na jugu je Beneška Slovenija, še dalje pa širne ravnice. Nedaleč v ozadju slutimo morje, a ga zaradi meglic ne vidimo.
Pogled nam pritegne čudovit greben proti zahodu – Gran Monte. V njem se vrstijo drug za drugim deloma kamniti, v glavnem pa s travo porasli vršički. To je najzahodnejši del grebena Stol – Gran Monte, ki ga je več kot 30km. Vid Pogačnik v svojem opisu poti omenja, da je celotni greben možno prehoditi v dveh dneh – od leta 2002 naprej je ta tura še lažje izvedljiva, saj stoji na pol poti, med Muzcema, sodoben bivak. Na severni strani grebena je uporabna tudi koča Monteaperta.
Pot po grebenu je lahkotna in kot ustvarjena za pesniško dušo, razgledi na obe strani pa izredni. Jesenske barve so že v polnem razmahu, nasprotje sivih skal predstavljajo živordeče jagode jerebik. Na najvišjem vrhu grebena Brinici (1636m), imenovani tudi Viškorška gora, pomalicamo, potem pa nadaljujemo do zadnjih vršičkov v grebenu. Na enem od zadnjih plapola zastava. Med potjo visoko nad nami zaplahutajo krila, po širokem razponu sodeč je nad nami orel.
Sestopili smo po poti 710 skozi zelo zanimiv gozdiček in tako naredili lepo krožno turo. Spodaj v lovski koči nakupimo še specialke in vzamemo prospekte (tudi v slovenščini), saj je ta gorati predel poln zanimivosti, tako glede gorskih kot etnoloških in drugih ciljev.
Zaključek ture je bil enak začetku – s kapučinom in prijetnim klepetom v Bovcu, z razgledom na gore “iz parterja”. Potem pa še vožnja čez Vršič na Gorenjsko…
