Bilo je čarobno in sveže jutro. Z avtomobili smo se iz Gorenjske odpravili preko Črnivca v dolino Podvolovljek in naprej po gozdni cesti do planine Ravne.
V malo manj kot pol ure hoje smo že bili na robu planine Polšak. Nenadoma nas je vodnik opozoril naj se ustavimo, prisluhnemo ter preusmerimo pozornost v naravo. Kmalu smo na jasici, ki je bila pred nami opazili dva divja petelina, žal sta se hitro skrila izpred naših oči, tako, da niti fotoaparati niso prišli do svojega trenutka. V pričakovanju, da ponovno ugledamo kakšno zanimivost, smo le tiho opazovali spečo pokrajino pred nami. Žal divjih petelinov nismo več ugledali, smo pa zaznali, kako se je sonce prebudilo in nam pomežiknilo v dober in lep dan. Ker je planina prepletena s stezicami in potkami smo komaj našli tisto, ki nas bo vodila na Križevnik. Pot na Križevnik je bila zelo slikovita, pomrznjeni macesni in s soncem obsijano ruševje so nas pozdravljali in istočasno zakrivali potko, vendar ne pred pozornimi očmi naših vodnikov. Zaslužen počitek smo si privoščili na razglednem Križevniku, nato pa smo se spustili po grebenu do vznožja Poljskih devic, nadaljevali do Velike Zelenice in naprej do Velikega vrha. V dolino smo se vrnili čez Sedelce nazaj do planine Ravne oz. do naših avtomobilov.
Dan je bil čudovit, s soncem obsijan in širno modro nebo nad nami. Žal smo morali naše pohodništvo za danes zaključiti, vendar v to lepo kraško pokrajino se zagotovo še vrnemo.