Vsakoletni, tradicionalni izlet za delavce in člane društva, ki ga pripravi predsednik/predsednica, nas je letos popeljal v manj obiskane kraje, v Sp. Savinjsko dolino, v Občino Braslovče. Število udeležencev je bilo letos manjše, nekaj zavoljo »korone«, nekaj pa zavoljo zdravstvenih težav, tako, da se nas je nabralo zgolj za manjši avtobus.
Pot smo pričeli pri Braslovšekm jezeru, kjer smo ostali brez kavice, ker lokal odpirajo šele ob 9. uri. Morda je prav v temu grmu tičal zajec, da smo za pot do Doma gasilcev v Dobrovljah, namesto 1h 20 min. potrebovali krepki 2 uri. No, pa tudi tu smo naleteli na zaprta vrata, a smo kot pravi planinci imeli marsikaj v naših nahrbtnikih. Ravno ko smo se prijetno podprli je od nekod pritekla oskrbnica in nam skuhala kavico, ter natočila pivo.
Po spustu v dolino, tokrat z nekoliko hitrejšim tempom, nas je čakal cca 15 minutni vzpon do gradu Žovnek. Skozi, mnogim nepoznano zgodovino našega/slovenskega plemstva, nas je popeljala g. Jasmina Roter Jager, pripovedi primerno oblečena, kot grajska gospa Hema. Njena slikovita pripoved, v lepo obnovljenem stolpu, o življenju Žovneških gospodov, (kasneje Grofov Celjskih) vse od zibelke do smrti (umora) zadnjega moškega v rodu, nas je, ne le očarala ampak tudi spodbudila, da bomo v prihodnje posvetili septemberski pohod k odkrivanju naše manj poznane zgodovine.
Tudi pogostitev ni manjkala. Tam smo v sproščenem vzdušju izvedeli, da je obnova gradu plod dela lokalnih prostovoljcev. Iskrene čestitke. In že so nas nestrpno pričakovali v Grajsi vasi. V slikoviti vasici so nam podrobneje pokazali: vaško perišče, lepo oskrbovan spomenik padlim v 1. sv. vojni, cerkev sv. Krištofa in Rezarjevo hišo, iz leta 1806, ki je povsem ohranjena z avtentičnim pohištvom in življenskimi pipomočki.
Cerkev se ponaša s steklarskimi umetninami: križev pot, vitraži na oknih in krstni kamen, ki so delo steklarja/umetnika Mitja Lukanca. Kljub natrpanemu urniku, si je g. Mitja vzel čas, da nam je svoja dela podrobno predstavil, še več, povabil nas je tudi na ogled svoje delavnice, kjer poleg ostalega steklarskega dela izdeluje tudi kristalne bioenergijske krožnike. Po ogledu smo se, napolnjeni s pozitivno energijo in prijetno utrujeni, zleknili v udobne sedeže avtobusa in jo mahnili proti domu.