Od 7.4. do 11.4.2023 – 5 dni.
Tudi letos nam je v sodelovanju s turistično agencijo Levanta, ki nam je pripravila aranžma v skladu z našim predlogom programa, uspelo izpeljati velikonočni izlet na Jadranske otoke. Tokrat smo se odločili za obisk eksotičnega Elafitskega arhipelaga in planinskih predelov nad Dubrovnikom in Cavtatom, seveda z obiskom obeh omenjenih mest. Izlet je bil izveden v skladu z načrtom. Kot običajno smo opravili tudi tradicionalno plovbo z ribjim piknikom in obiskom najvišjega planinskega vrha Elafitskega otočja, velikonočni in povelikonočni piknik. Z Jankom Brovčem se v imenu društva zahvaljujeva vsem udeležencem za prijetno planinsko družbo, vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k pripravi in/ali izvedbi, pa za zelo dobro sodelovanje. Vabimo vas k ogledu fotografij in k podrobnejšemu opisu dogajanja po dnevih, ki ga je v nadaljevanju pripravila predsednica Rozalija Rajgelj.
Uroš Prelovšek (urejanje galerije)
Kot že vrsto let, se nas je tudi tokrat nabralo za poln avtobus morja željnih pohodnikov. Udeležence smo pobirali od Kranja pa vse do Grosuplja.
S posameznimi postanki in »disciplino« smo pravočasno prispeli v mestece Ston, kjer smo si pod mogočnim obzidjem privoščili nekoliko daljši, bolj turistični postanek.
Sledila je vožnja do mostu na otok Pelješac. Tu je bil čas za foto pavzo, saj je most resnično mojstrsko delo, vredno naše pozornosti.
Ob prihodu v hotel je bil še dan, zato smo si nekateri privoščili še nekoliko sprehoda do morja.
Drugi dan nas je čakala barka, ki nam je poleg vožnje nudila še vso pijačo in »kolutiče« (beri piškotke). Vzdušje na ladjici je bilo prešerno, vreme prijetno, pa tudi obisk delfina je popestril dogajanje.
Zasidrali smo se v Šipanski Luki in se povzpeli na Velji vrh. Nekaj udeležencev se je odločilo, da ne pojdejo z nami, marveč da bo uživajo morsko idilo kar v luki. Razgled z vrha je bil prekrasen, pihal je dokaj mrzel veter, zato smo jo kar hitro mahnili v dolino, proti barki.
Z barko smo se zapeljali v kraj Suđurađ, kjer nas je čakal ribji piknik. Prav kmalu so bili krožniki prazni in ker smo to pričakovali, smo s seboj prinesli orehovo, pehtranovo in makovo potico, nad katerimi so bili navdušeni tudi domačini. Po kavici je sledila vožnja z barko do otoka Lopud, kjer leži čudovit družinski park Đorđić-Mayneri, ki ga je ustanovil beneški baron Augusto Mayneri. Sledil je še povratek v matično luko Gruž in odlična večerja v hotelu.
Tretji dan je bil rezerviran za obisk Dubrovnika z vodičko v slovenskem jeziku in pohod na Srđ s katerega se razteza prekrasen pogled na mesto Dubrovnik in bližnje otočke. Tudi tu smo se malce razdelili: na pohodnike in tiste, ki so se na hrib vzpeli z vzpenjačo. Predvideno je bilo, da nas avtobus pobere tik pod vrhom, a smo bili »predolgi«, zato smo se spustili v dolino po stopnicah.
Za tradicionalni piknik je moral Ivan narediti kar nekaj kilometrov, kajti prostora za tako velik avtobus ni in ni hotelo biti. Ampak – našel ga je in na plano so priromale velikonočne dobrote. Ko smo ravno razstavili pirhe za ocenjevanje, so se od nekje privalili prežeči temni oblaki, tako da smo ocenjevanje še uspeli izpeljati, ob podelitvi nagrad pa so nas že pričele opozarjati prve kaplje dežja, da naj hitro pospravimo in se umaknemu na suho v avtobus.
Četrti dan je bil v programu razglednik Stražišće nad Cavtatom. Nanj vodi lepa mulatjera, že vsa v cvetočih grmovnicah in s krasnimi razgledi vse do Dubrovnika. Nekaj udeležencev je ostalo v dolini, nekaj pohodnikov pa se je povzpelo le do polovice hriba in se polagoma vrnilo k avtobusu, kjer smo nato imeli ponovno piknik. Da bi »pokurili« užite kalorije, smo se po obilni malici odpravili peš v Cavtat in na ogled Meštrovičevega mavzoleja.
Zaključni, peti dan, smo preživeli večinoma na avtobusu, s posameznimi postanki in »pospravljanjem« vsega, kar je še premogel Ivanov prtljažnik.
