Malo nas je že skrbelo vreme, kajti na gorenjski strani Vršiča in na sedlu nas je pričakala megla. Takoj na primorski strani pa – juhej – hladna jasnina, megle so izginile nekam v dolino Trente.
Spustimo se do soteske Mlinarice in po drugi strani navzgor v strmino, tu in tam tolikšno, da ne vidiš drugega, kot čevlje predhodnika. Ja, strme so trentarske gore, to je vedel že Kugy, pa se je kljub temu vedno znova vračal sem. Ko se ves zasopihan ustaviš in zazreš v daljave, ti je popolnoma jasno zakaj. Njegov kip stoji nekje v globini pod nami, skupaj zremo tja proti Jalovcu, ki se koplje v prvih žarkih sonca…Potka se vije preko sedla Kukla; gnile deske, zarjavelo železje in kupi z mahom poraslega kamenja spominjajo na neke druge čase. Prečkamo grdo grapo, ki jo je ne tako davno nazaj izgrebel velik skalni podor. Telovadba čez podrta debla se nadaljuje tja do sedla med Debelo pečjo in Goličico, kjer nas obsije sonce in hkrati zajame hladen veter. Ne počivamo dolgo, da se ne ohladimo. Od tu dalje je pot tlakovana z zlatom macesnovih iglic, prebijamo se skozi poljane ruševja, ki pušča dišeče “štemplje” na obleki. Proti vrhu se macesni umaknejo, med travnatimi vesinami poiščemo pot, ki vodi na greben in kmalu stojimo na vrhu. Preveč razgledov naenkrat nas tako zaposli, da skoraj pozabimo na malico. Pokukamo tudi naprej po grebenu, le toliko, da stopimo na prag, pravzaprav na rob, kjer se začenja “pravo« plezanje. Razbiti grebeni Kanceljnov tja do Planje so rezervirani za sladokusce – pa ne takšne kulinarične. Tudi naša malica v restavraciji “Na strmih travah” je slastna, izdatno začinjena z vetrom. Nekaj drobtinic privoščimo še kavkam, da se odkupimo za motenje posesti. Kot vedno pred povratkom poskrbimo, da ne ostane za nami nobena sled. Ta svet je tako divji in nedotaknjen, da je vsak znak civilizacije moteč, zato roma v nahrbtnik ene od udeleženk tudi stara plastenka, ki smo jo našli na poti.
Med sestopom nas greje sonce, ki na južna pobočja gore pričara čudovito podobo zlate jeseni. Strme, visoke gore nad Trento, ki so po severnih ostenjih že obložene s snegom, mečejo dolge sence v dolino, ki se pripravlja na dolgo, mrzlo zimo…