Indijansko poletje je otvorilo mesec oktober in nakazalo, da se obeta z zlatom obarvana jesen. Ni bilo dileme, sobota bo namenjena pohajkovanju na svežem zraku in odkrivanju gorskih lepot. Prek Vizij mobilnosti smo najeli kombi in se odpeljali proti Pokljuki. Parkirali smo v bližini Medvedove konte …
Indijansko poletje je otvorilo mesec oktober in nakazalo, da se obeta z zlatom obarvana jesen. Ni bilo dileme, sobota bo namenjena pohajkovanju na svežem zraku in odkrivanju gorskih lepot.
Prek Vizij mobilnosti smo najeli kombi in se odpeljali proti Pokljuki. Parkirali smo v bližini Medvedove konte in jo mahnili navzgor, v višave nad 2000 m. Z vsakim korakom je bilo topleje in bolj živahno.
Debela peč velja za enega lažje dostopnih dvatisočakov in res hoja do vrha je bila za Himalajce »mala malca«.
Veter in gorski hlad nam na vrhu nista pokvarila razpoloženja, saj so bili razgledi tokrat res dih jemajoči.
Ker nam je ostalo še dovolj energije, smo na poti nazaj skočili še na bližnji vrh Brda, kjer smo bili z našim gorskim očakom že skoraj na ti. Sledil je še spust do Blejske koče in presenečenje. Iskali smo prostor, kamor bi se lahko usedli, ko zagledamo našo predsednico Ružo. Kako smo se razveselili nepričakovanega snidenja! Veselo smo poklepetali, se odpočili in naužili še zadnjih trenutkov v objemu gora.
Nato smo si pomahali in se spustili do parkirišča. Prijetno utrujeni smo se naložili v kombi in učiteljica Dunja nas je varno pripeljala nazaj v Kranj.
