Običajno grizemo v klanec ob sobotah, tokrat pa smo zaradi vseh sort sobotnih obveznosti naših »himalajcev« pohod prestavili na nedeljo, 19. oktobra.Žal se je na nedeljo nad izbrane vrhove prestavila tudi gosta megla, tako da smo se morali namesto s štirimi zadovoljiti samo z enim osvojenim kucljem …
Običajno grizemo v klanec ob sobotah, tokrat pa smo zaradi vseh sort sobotnih obveznosti naših »himalajcev« pohod prestavili na nedeljo, 19. oktobra.
Žal se je na nedeljo nad izbrane vrhove prestavila tudi gosta megla, tako da smo se morali namesto s štirimi zadovoljiti samo z enim osvojenim kucljem – Kriško goro.
Zagnali smo se po strmi poti s parkirišča pod zavetiščem in upali, da bo tisto kapo nad vrhovi odpihnilo. Žal je ni. V kočo smo se šli pogret in uničit zalogo sendvičev, Tolsti vrh, Malo in Veliko Poljano pa smo morali pustiti za kdaj drugič.
Otroci so se še malo zvirali po gugalnici, nato pa smo se po lažji poti spustili proti lovski koči na Vetrnem.
Vrnili smo se vsaj dve uri prej, kot smo načrtovali, tako da so lahko otroci popoldne intenzivno trenirali še ulomke in prislovna določila.
