V četrtek proti večeru, ko je polna luna v odhajanju že zavzela svoje mesto na nebu in s svojo prezenco kar malce strašila, se nas je nekaj himalajcev podalo na nočni »sprehod« na Sv. Lovrenca.V Kranju smo se stisnili v dve vozili in se odpeljali proti Bašlju, kjer smo na praznem parkirišču, kaj hit …
V četrtek proti večeru, ko je polna luna v odhajanju že zavzela svoje mesto na nebu in s svojo prezenco kar malce strašila, se nas je nekaj himalajcev podalo na nočni »sprehod« na Sv. Lovrenca.
V Kranju smo se stisnili v dve vozili in se odpeljali proti Bašlju, kjer smo na praznem parkirišču, kaj hitro občutili, da bo noč mrzla, že skoraj zimska. Urno smo zakorakali v hrib in se hitro ogreli.
Noč in luna sta imeli svojo moč, saj smo vso pot govorili kot naviti. Pri cerkvi je bil čas za daljši počitek in igro senc. Jasna in suha noč nas je spodbudila, da smo našo pot še malce podaljšali.
Okrog devetih smo se prijetno utrujeni vrnili nazaj v Kranj in drug drugemu zaželeli lahko noč.
