Želja, da bi zima prinesla vsaj nekaj snežnih radosti, kot kaže, ne bo uslišana, bo prej pomlad. No, nekaj zimske idile smo le ujeli na našem prvem pohodu v novem letu, ko smo se v poznem jutru z meglene Škofje Loke podali na pot proti Lubniku.Dobro »zadekani«, saj je mraz kar dobro pritiskal, smo s …
Želja, da bi zima prinesla vsaj nekaj snežnih radosti, kot kaže, ne bo uslišana, bo prej pomlad. No, nekaj zimske idile smo le ujeli na našem prvem pohodu v novem letu, ko smo se v poznem jutru z meglene Škofje Loke podali na pot proti Lubniku.
Dobro »zadekani«, saj je mraz kar dobro pritiskal, smo se v pogovornem tempu sprehodili do Loškega gradu, pod katerim je snežni top vztrajno debelil umetno snežno odejo. Nas je kar malce zamikalo, da bi se s sankami spustili po hribu navzdol. A ker je bil cilj še daleč, dan pa kratek, smo bili primorani nadaljevati.
Pot na Lubnik ni zahtevna, tudi tla so bila na mrzel januarski dan zamrznjena, a ne ledena, tako da smo brez večjih težav dosegli vrh ob ravno pravem času, ko je sonce posijalo izza oblakov.
Prav prijetno nas je božalo med daljšim počitkom z malico. Za nagrado pa se je ob našem odhodu tudi v dolini razkadila megla in nam razkrila pogled na Škofjo Loko, Sorško polje …
V prijetnem klepetu smo se spustili nazaj na naše izhodišče in občutili ter ponovili izraz temperaturna inverzija.
