Kakšno šajbo je napovedovala vremenska napoved za konec tedna – sonce od jutra do večera. Pa je prišel petek in z njim oblaki, ki so prinesli dež, višje pa tudi sneg.
Padla je odločitev, da izlet prestavimo na nedeljo, ki je obetala nekoliko boljšo vidljivost.
Sprememba ni odvrnila nobenega udeleženca, tako da smo ob 9. uri v polni zasedbi krenili iz Kranja mimo Škofje Loke proti Železnikom in naprej na Prtovč. Imeli smo kar precejšnjo srečo, saj smo ujeli še zadnji dve prosti parkirni mesti.
Za štart smo se okrepčali z okusnimi bureki, za katere je poskrbela pekarna Dijana z Mlake. Kar je ostalo, smo spakirali v nahrbtnike za pozneje. Dobro smo si zavezali vezalke, si nadeli kape, trakove in rokavice ter se odpravili čez Povden proti našemu cilju.
Na razmočeni poti, polni listja, je bilo potrebne kar nekaj previdnosti, zato je bil korak zbran in umirjen. Kar kmalu smo jesen zamenjali za zimo, saj je sneg nežno pobelil vse, kar je dosegel. V mislih smo upali, da bo na vrhu skozi turobno sivino vendarle posijal kakšen sončni žarek, a sreča nam ni bila naklonjena. Po razglede se bomo morali vrniti kdaj drugič.
Pa nič zato. V koči smo se razveselili flancatov, tistih ogromnih, po katerih je znan Ratitovec. Gneča je bila kar precejšnja, a smo na koncu le našli kotiček, kjer smo se lahko v miru posladkali, ogreli in tudi malce poklepetali.
Sledil je še blatni spust nazaj na Prtovč, tokrat v smeri čez Razor, nato pa nedeljska vožnja proti domu.