Osrednji planinski izlet v letu 2002 je bilo 12-dnevno potovanje z vzponoma na najvišji vrh Pirenejev in celinske Španije Pico de Aneto (3401m) in markanten vrh Monte Perdido (3355m) v nacionalnem parku Ordesa. Poleg zelo uspešnega planinskega dela smo imeli še zelo bogat turistični del potovanja: Dalijev muzej, Barcelona in delo arhitekta Antonija Gaudija, Pamplona na praznik sv. Fermina, Lurd, …
Prenočevali smo večinoma v lastnih šotorih (8x), eno noč v planinski koči in dve noči na avtobusu. Potovanja se je udeležilo 36 članic in članov PD Iskra Kranj ter dva šoferja, Jožko in Ante.
Kot zanimivost naj navedem še ceno: okvirno 70.000 SIT/osebo (300€) – vključeni potni stroški, vodenje in bivanje v kampih (brez hrane). Dodatno še 200€ za osebne potrebe in hrano.
Vodnika sva bila Marjan Ručigaj in Stanko Dolenšek. Poleg vodenja sva bila tudi v vlogi sovoznikov in navigatorjev obeh šoferjev, še posebej ponoči, ko smo vozili v dveh izmenah. V veliko pomoč nam je bil tudi ročni gps, ki je že imel vgrajeno preprosto cestno karto Evrope. Gps smo uporabljali tudi na vseh turah.
Glavni organizator in avtor programa je 2 tedna pred odhodom nepričakovano odpovedal sodelovanje. Tako sva bila vodnika dobesedno postavljena pred dejstvo, da bova morala sama prevzeti vse delo. S sodelovanjem udeležencev nama je to tudi uspelo.
Potovanje se uvršča med tiste osrednje izlete, ki nam je vsem pustilo izredne spomine.
Ker mi je bilo škoda, da bi vtisi zbledeli, sem že v letu 2002 na zasebni spletni strani postavil galerijo s slikami. Društvo takrat še ni imelo svoje spletne strani (postavljena leta 2004). V tistem času smo fotografirali še na diapozitiv film. Digitalni fotoaparati so bili še predragi in smo neko obdobje diapozitive dajali skenirat v fotolaboratorije. To delo je v tem primeru opravil Stane Klemenc (fotograf, alpinist, popotnik) v Ljubljani. Ta prva društvena spletna galerija je bila objavljena nekaj let, potem pa s posodobitvijo zasebne spletne strani ne več. V spletno galerijo PD pa ni bila nikoli prenešena.
Že dolgo časa sem imel namen, da to prvo spletno galerijo ponovno objavim. Na zadnji razširjeni seji UO PD je bilo kar nekaj udeležencev, ki se še zelo živo spominjamo teh Pirenejev in galerije.
Nova spletna stran društva je kot nalašč, da ji dodamo tudi to prvo galerijo. Slike sem pregledal in jih računalniško “retuširal” kolikor se je le dalo. Pri mnogih se žal ni dalo odpraviti šuma ali neostrine, kar pa tu ni najbolj pomembno. Nabor sem razširil s slikami, ki prvotno niso bile objavljene. Slike sem pripravil v višji resoluciji 1200×800 pik (prej 600×400 pik) in so z vsemi temi posegi zasijale v novi podobi.
Opis poti:
1. dan:
Odhod iz Kranja in Ljubljane ter nočna vožnja mimo Azurne obale do Provanse.
2. dan:
Ogled Avignona s popoldanskim kopanjem v morju blizu Narbonna in ogled muzeja Salvadorja Dalija v Figuerasu. Spanje v kampu v Santa Susani pri Barceloni.
3. dan:
Vožnja in ogled Barcelone – katedrala Sagrada Familia, staro mestno jedro, arhitektura Antonija Gaudija, španska vas, olimpijski stadion iz leta 1992, razvpita ulica La Rambla, kip Krištofu Kolumbu, staro mestno jedro s hribom Montjouicom.
Marjana in mene je ta Barcelona od vse poti najbolj skrbela. Velemesto, kjer sva bila prvič. Doma sva se pripravila kolikor je bilo možno. Čisto drugače je, če človek potuje sam. Tu pa sva imela avtobus in 36 ljudi. A nam je uspelo preživeti čudovit dan in videti vse glavne znamenitosti mesta. Tudi šoferja sta se odlično znašla in nas počakala na dogovorjenih mestih. Zvečer smo se vrnili nazaj v kamp in imeli veselo druženje. In nagrada za naju: družno so naju prepričevali, da nama ne verjamejo, da še nikdar nisva bila v Barceloni.
4. dan:
Vožnja in ogled samostana Montserrat, ki je znan po kipu svetnice Črne Marije, čas za nakup hrane, vožnja do Leride in Benasque ter prenočitev v kampu.
5. dan:
Do konca ceste z avtobusom in peš do koče Renclusa (2132m). Popoldne smo izkoristili za aklimatizacijsko turo na Pico de Paderna (2622m). Sestop do koče in spanje v koči.
Večerja v koči pa si zasluži poseben zapis. Najprej so nam prinesli juho, ki smo jo z užitkom pojedli. Sledila je gora makaronov na velikih ovalnih krožnikih. Gledali smo te makarone in čakali, da se bo še kaj zgodilo. Ker se ni, smo spoznali, da moramo te makarone pojesti, da bomo dobili še kaj. In ta še kaj je bil pravi šok: gora pečenega mesa in krompirja na enakih velikih ovalnih krožnikih. Mi pa že dodobra siti. In, da bi bila mera polna, na koncu še sladica. Držali smo se za trebuhe. Zjutraj pa nas je čakala tura na Pico de Aneto.
6. dan:
Zgodaj zjutraj smo se v temi v soju svetilk vzpenjali proti Pico de Aneto. Zagruščena pot je bila komaj vidna in zelo slabo označena. Gps nas je zanesljivo vodil do prehoda Portillon Superior (Zgornja vrata), kjer smo se lahko spustili na ledenik, ki vodi do vrha. V vršnem grebenu smo naredili vrvno ograjo in si s samovarovanjem pomagali do vrha. Sestop je potekal po poti vzpona.
Od prehoda Portillon Superior navzdol smo dobesedno tekli do koče, saj se je napovedovala nevihta. Ko je zadnji stopil v kočo, se je pričel divji ples narave s strelami, grmenjem in močno sodro. Imeli smo izredno srečo. Na koncu je šlo dobesedno za sekunde. Če bi nas to dobilo na poti, bi bilo zelo hudo. Obrestovala se nam je rana ura. Po eni uri se je razjasnilo in smo lahko sestopili v dolino ter prenočili v kampu.
7. dan:
Odhod v Benasque za nakup hrane in vožnja proti Brotu, kjer smo postavili šotore. Popoldne je bilo prosto za kopanje v bazenu in ogled mesteca.
8. dan:
Ponoči nas je prešla nevihta z dežjem, a se je do jutra že umirilo. Avtobus nas je še v temi zapeljal do vstopa v NP Ordesa (1300m). Hitro smo vzeli pot pod noge in spotoma občudovali lepote parka. Mimo koče Goriz smo se povzpeli na Monte Perdido (3355m) kar je bila izjemna izkušnja.
V tem dnevu smo opravili 12 ur hoje in skupno samo 1 uro počitkov, prehodili razdaljo 30km ter opravili 2050m vzpona in še toliko sestopa. Zadnje kilometre smo vsi presušeni razmišljali samo še o avtobusu z osvežilnimi pijačami. Vrnitev v kamp in prenočevanje v šotorih.
9. dan:
Vožnja skozi žitorodno pokrajino Navarra do jezera Yessa y Lumbier. Spotoma ogled samostana San Juan de la Pena, kjer so svoj zadnji počitek našli španski kralji, in ogled gradu staršev sv. Frančiška Castillo de Javier. Prenočevanje v kampu v bližini jezera Yessa.
10. dan:
Zjutraj zgodnja vožnja do Pamplone, kjer smo si v areni ogledali prihod bikov po teku po mestnih ulicah in male bikoborbe s pogumnimi domačini. Po zaključku bikoborb smo se sprehodili po starem mestnem jedru.
Čas do večera smo izkoristili za obisk bližnje soteske Lumbier, kjer so si beloglavi jastrebi našli zavetje v nedostopnih stenah.
Zvečer smo se vrnili v Pamplono in se pridružili večernemu rajanju. Opolnoči smo uživali v čudovitem ognjemetu z glasbo in se po njem vrnili v kamp.
11. dan:
Vožnja in ogled mesta San Sebastian na atlantski obali.
Popoldanska vožnja do Lourda, kjer smo imeli prosto za ogled mesta, gradu, katedrale in Marijine Jame.
Tu se nam je pripetila še ena anekdota, glavni krivci pa kamele in žirafe. Vse dni je celotna ekipa kljub zapleteni logistiki delovala kot švicarska ura. Disciplinirano in točno po programu in sprotnih dogovorih. V Lurdu nas je Jožko izkrcal na robu mesta in peš smo šli v mesto mimo parkirišča, kjer je bil potujoči cirkus z živalmi. Po ogledu mesta in verskega svetišča smo se ob dogovorjeni uri zbrali na avtobusu. A je manjkalo nekaj dam. Čakamo, se pogovarjamo kdo in kdaj jih je kje videl. Čez čas se nas nekaj zapodi v mesto in smo jih potem tudi našli. Dame so se izgubile, ker so iskale parkirišče, kjer je bil cirkus, se pravi tiste kamele in žirafe. Cirkus se je namreč med našim ogledom odpeljal drugam. Mi pa smo se iz Lurda odpeljali z enourno zamudo. A konec dober, vse dobro.
Zvečer je sledila vožnja do srednjeveškega Carcassonna, kjer smo si ogledali trdnjavo in se sprehodili po ulicah.
Tega dne nam je ostala še nočna vožnja mimo Azurne obale do Gardskega jezera.
12. dan:
Piknik na obali Gardskega jezera ter vožnja do doma.
