Pravo jesensko zgodnje jutro, po dolinah megla do kolen. Kranjska gora, Rateče (tu že vidimo zvezde), Predil, silhuete gora v jutranjem svitu nad Logom. Kakor čaroben privid se iz teme luščijo najprej Jerebica, potem Mangart, Jalovec, Loška stena…Zapeljemo v dolino Možnice, sledijo številni manevr …
Pravo jesensko zgodnje jutro, po dolinah megla do kolen. Kranjska gora, Rateče (tu že vidimo zvezde), Predil, silhuete gora v jutranjem svitu nad Logom. Kakor čaroben privid se iz teme luščijo najprej Jerebica, potem Mangart, Jalovec, Loška stena…
Zapeljemo v dolino Možnice, sledijo številni manevri izstopanja iz avtomobilov ter usmerjanja šoferjev preko močno zdelanih cestnih jarkov. A prihranili smo debelo uro hoje po makadamu.
Nad nami modro nebo, sonce že boža bele vrhove nad nami – kako dobro, dobro dene po vseh teh deževnih vikendih!
Druščina veselo klepeta, dolgo že nismo bili skupaj v gorah. Kmalu se zagrizemo v strmino, tako značilno za gore okoli Trente, pogovor počasi zamre. Na Jezerskem sedlu uzremo megleno morje, ki prekriva Jezersko dolino, iz megle pa se kot otok dviga s snegom popršena Viševa skupina. Očarani opazujemo mavrični soj na meglenem morju.
Nekaj meglic prižene veter tudi na vrh, ko pa stopimo nanj, se zavese razgrnejo in nam odkrijejo čudovite kulise Julijcev.
Bogato smo nagrajeni za trud. Toplota sonca, malica v “jedilnici” s čudovitimi razgledi, dremanje, pogovor, smeh, fotografiranje – tako preprosta, a hkrati neprecenljva darila čakajo na vrhu…..In vsak si vzame, kolikor želi….
Obloženi s temi darili se vračamo v dolino, ki se že odeva v topla jesenska oblačila.