“Vozi me vlak v daljave…” – tako nekako je vabil razpis na izlet in tako smo se tudi tokrat na planinski izlet podali z vlakom. Zapeljali smo se do Ljubljane, kjer smo presedli na vlak za Zidani Most. Na železniški postaji Zidani Most, izhodišču planinske poti, se nas je zbralo 24. Obetal se je sončen in vroč dan, zjutraj pa je bilo še prav prijetno hladno. Klemen je predstavil nekaj zanimivosti o teh krajih, potem smo se podali na pot.
Do slikovitega Širja s staro graščino in cvetočim sadnim drevjem smo sledili tematski Aškerčevi poti. Pri vaški cerkvi smo zavili levo in nadaljevali po zanimivi poti nad pokopališčem s cipresami. Hodili smo mimo slikovitih domačij, po livadah in gozdovih. V zgornjem delu smo lahko opazili, da je Kopitnik ne le gora, “hrib”, ampak pravcata planota. Pri odcepu za “Gore” je potrebna posebna pazljivost pri orientaciji, saj proti vrhu vodi več poti. Mimo planinskega doma na Kopitniku smo se povzpeli na zanimiv, razgleden vrh. Zadnji odsek poti na vrh, ki pomeni lepo popestritev, je zavarovan z dvema jeklenicama in klinom.
Po razgledih smo se vrnili do planinskega doma na Kopitniku. Ambient pri domu je prijeten, postrežba prijazna. Počasi se je približeval odhod vlaka, zato smo ob predvideni uri začeli sestopati po pravkar ozelenelem gozdu v Rimske Toplice. Cvetje je bilo že v polnem razmahu – med potjo smo si ogledali tudi nekaj lepih primerkov Blagajevega volčina (Daphne Blagayana).
V spodnjem delu poti, nad Rimskimi Toplicami, smo si oddahnili ob cerkvici Lurške Matere Božje. Čakal nas je še “logistični” del povratka…. Letos je bil to že drugi planinski izlet z vlakom in tudi ta je potekal v prijetnem ambientu, prijetni planinski družbi.