Od 23. junija do 2. julija 2006.
Minilo je že kar nekaj časa od dne, ko smo se vrnili s potepanja po veličastni korziški transferzali, a doživeto še vedno utripa v nas. GR 20 je zares pot, ki si zasluži ime “VELIKA POT”. Premalo povedo suhoparne številke: prehodili 85 km v šestih etapah, povprečno 7 ur dnevno čiste hoje, se na celi poti povzpeli 3950 metrov in spustili 4885 metrov. Ena od udeleženk je svoje doživljanje takole opisala:
“Bilo je lepo. Korzika-dežela neskončne povezanosti naših duš in duše Zemlje z vesoljem, doživetje naše minljivosti, majhnosti s silami narave, prvobitne povezanosti z naravo, doživetje žive pripovedi pokrajine, rastlin, kamnin, doživetje strasti, prvobitnosti univerzuma…., vsemogočne ljubezni, toplih energij, čiščenja lastnih čustev, doživetje stika s samim seboj, elementarnih notranjih sil, dežela smeha, veselja, dobre družbe in še boljšega – vina.”
Tudi sama sem Korziko podobno doživljala – vso lepo, dišečo, skrivnostno, toplo, polno nekega vesoljnega miru, prvobitnih energij. Naša skupinica je Korziška pobočja preplavila s svojimi bitji, se zlila z njo v celoto – bili smo kot eno med seboj in kot eno s pokrajino, eno med smehom, v trenutkih občudovanja, vznemirjenja, žalosti. Skupaj smo hodili v tišini, se skupaj smejali, jokali, premišljevali, čofotali po strugah potokov, božali debla in greli dlani na mogočnih skalnih gmotah, skupaj smo se potili pod težo gromozanskih nahrbtnikov, skupaj smo kuhali, srebali prvo jutranjo kavo in poskušali Korziške dobrote ob večerih…
Eden od kolegov je zapisal takole:
“Ko vidiš vse te lepote in občutiš mir, ki napolnjuje okolico okrog tebe, spet spoznaš, da si del narave in ne norega sveta.”
Kaj bi torej še lahko dodala?! Oglejte si nekaj fotografij in če vam bo Korzika vsaj malce zadišala, se nam pridružite prihodnje leto, ko bomo osvajali severni del velike GR 20.
In za konec še pesmica, ki se je porodila po potepu tam doli eni od udeleženk:
Kjer skalna čipka tabor čuva
življenje težo izgubi.
Ko noč razlije se pod bori
iz danes jutri se rodi.
In ta lahak je kakor včeraj.
Po poti gre za tisoči.
Ves droben, krhek, nepomemben
