To je tradicionalni pohod v organizaciji pobratenega PD Kočevje. Letošnji je bil že 23., v programu smo ga imeli že nekajkrat tudi v PD Iskra Kranj, vendar je vedno odpadel zaradi različnih razlogov. Letos nam ga je končno uspelo izpeljati, k temu pa je gotovo pripomogla ugodna vremenska napoved. Zbralo se nas je za mali avtobus, ki nas je zapeljal skozi Ribniško dolino v Kočevje. Tu smo si privoščili jutranjo kavico, nato nadaljevali z vožnjo v vas Faro pri Kostelu.
Bili smo med zadnjimi , ki so se prijavili organizatorjem. Po pozdravu in klepetu s starimi znanci, planinskimi prijatelji, smo jo ubrali po cesti skozi vas Potok in zaselek Jakšiči, kjer se je pot začela zložno vzpenjati. V dobri uri smo prišli na planoto Stružnica, ki je prepletena z gozdnimi cestami. Dobro označena nas je pripeljala do gozdarskega doma, kjer so nam ponudili čaj in tudi “konkretne zadeve”. Mimogrede smo si ob bližnjem čebelnjaku ogledali rojenje čebel in malo pomalicali. Le malo naprej se nam je steza postavila pokonci in končala na skalnatem vrhu Kuželjske stene. Uživali smo v lepih razgledih na vrhove Risnjakovega nacionalnega parka onkraj Kolpe, na naš Snežnik, globoko pod nami pa na vasice ob Kolpi.
Po daljšem odmoru je sledil sestop mimo Kuželjskega okna, skozi katerega smo pokukali v dolino Kolpe in nadaljevali po lepi stezi do vasi Srebotnik, kjer nas je čakal avtobus. Skoraj do vasi smo hodili v varstvu dežurnih spremljevalcev iz vrst organizatorja, zato smo se jim ob razhodu zahvalili. Zapeljali smo se v Osilnico – center občine “deželice Petra Klepca”. V edini gostilni – hotelu Kovač – smo se okrepčali, nato pa z avtobusom “splezali” po novi, lepo speljani cesti na Goteniško planoto (sedlo je 120m višje od Kuželjske stene) ter skozi Kočevsko Reko in Ribnico domov. Z ozirom, da planinci v ta konec le redko zaidejo, so bili udeleženci z izletom zelo zadovoljni.
Besedilo: Milan Čelik
Fotografije: Milan Čelik in Uroš Prelovšek