Košutnikov turn je dominanten stolp v grebenu Košute in je obenem tudi najvišji v celotnem nizu vrhov. Ko pogledaš greben z avstrijske strani, denimo iz romantične vasi Sele, je pogled nanj prav spoštljiv. Eno samo skalno kraljestvo, podloženo z zelenimi copatki gozda. Priklene in kliče, da se povzpneš nanj tudi s Koroške.
Dobra vremenska napoved, končno lahko gremo! In smo šli, čeprav smo ostali samo štirje. Za vse je bila prva ferata v sezoni, za eno udeleženko celo prva v življenju. Kljub obilnemu deževju v preteklih dneh je bila pot po gozdu prijetna, nič blatna, toplota in vlaga pa sta pripomogli k pravemu izbruhu brstenja in cvetenja. Skozi gozd smo še v senci zgodnjega jutra stopili na zoprno melišče, čez katerega smo se kar najhitreje prigoljufali do vstopa v levo, novejšo varianto ferate, ki pripelje v škrbino na grebenu po vrhom Košutnikovega turna. Malo ogrevanja, pouka o tehniki gibanja v ferati in že smo sproščeno plezali po lepo speljanih poličkah in prehodih, se gugali na mostu in z lahkoto zmogli zadnji del do izstopne škrbine pod vrhom. Tu se je tudi novinka pritožila – da je bilo kar prehitro konec….
Na vrhu se v precejšnji gneči pohodnikov z južne strani nismo dolgo obirali. Priganjalo nas je tudi vreme, »občni zbor« oblakov ni obetal nič dobrega. Nekaj malice smo privoščili sebi in kavkam potem pa kar navzdol in spet v ferato. Že na poti navzgor smo si ogledali staro varianto zavarovane poti, po kateri bi sicer sestopili, če bi bila kopna. A obsežno strmo snežišče spodaj pod vstopom nam ni dišalo. Mnogo varnejša in prijetnejša je bila pot po isti smeri nazaj, čez gugajoči most. Presenetljivo na ferati ni bilo gneče, zato smo lahko sproščeno plezali in se razgledovali. Ko smo se nekaj kasneje dričali po melišču navzdol, so nas osvežile prve kaplje lahne plohe, ferata in škrbina se je ovila v meglice. Še kratek odsek po gozdu in že smo bili pri koči, obsijani s soncem, zadovoljni in suhi.
Tudi vožnja v popoldanskem soncu je bila eno samo estetsko uživanje -prepletanje barv, linij, struktur pokrajine, zlito z dovršeno arhitekturo starih kmečkih posestev. Sem se še vrnemo, na Setiče, ko bodo nad vasjo Sela pobočja odeta v jesenske barve.
