Po dolgem obdobju nestanovitnega vremena smo se udeleženci ture na Krniško glavico obilno naužili sonca in spočili oči v jesenski paleti barv. Ravno zaradi kristalno čistih razgledov je bila izvedena krožna tura v obratni smeri urinega kazalca. Na vzponu smo mimo jezerca stopili v labirint mulatjer in ostankov zgradb, rovov in vojaških položajev, ki jih je največ prav na vrhu. Razgledi z vrha kar tekmujejo med sabo.
Vrh je obkrožen z velikani Julijskih Alp. Globoko spodaj sedlo Rudni Vrh, ki razmejuje in povezuje najlepši dolini Zahodnih Julijcev, Dunjo in Zajzero, nad njim pozdravljajo divje konice bljižnjih Naborjetskih gora. Če pa se ozreš daleč na zahod, na strnjeno verigo Dolomitov in Karnijskih Alp, si je najbolje pomagati s kakšnim pametnim telefonom, ki ima naloženo aplikacijo Peak finder. Pri sestopu se kot v gledališču menjajo kulise velikanov Zahodnih Julijskih Alp; na dosegu roke so severna ostenja Špika nad Policami(Montaž), ko pot zavije proti bivaku Stuparič, se vrstijo prepadne stene in škrbine obeh Nabojsev, Viša, Koštrunovih Špic, še dlje na severovzhodu tudi Dobrač, Višarje, Kamniti lovec.
Krog smo sklenili pri koči Grego, kjer nas je nekoliko nervozen oskrbnik postregel v trojezični mešanici. Le še sestop do parkirišča in čarobno Zajzero smo zapustili skoraj istočasno kot sonce. Kar same od sebe so se misli med vožnjo skozi Ovčjo vas usmerile na poeta Julijskih Alp, Dr- Juliusa Kugyja:
»Leto 1887 je bilo zame pomembno tudi zategadelj, ker sem se takrat prvič lotil severnih pristopov na Montaž, na orjaka Zajzere in Dunje…..Vsakemu planincu želim goro, ki naj ga na poteh njegovega življenja spremlja tako, kot je ta lepotec zmeraj spremljal mene. Še danes, v mojih poznih letih, ko ga morem le še občudovati, nič več pa naskočiti, mi pogled tipa ob njegovih pošastnih ostenjih navzgor, išče in najde novih možnosti in novih problemov….« Dr. Julius Kugy: Delo, glasba in gore.