Zamišljen je bil malce drugače, predvsem pa drugje. Toda letošnja zima nam jo je pošteno zagodla in na Vršiču izpod ostankov snega in iz hladne, od plazov razorane zemlje komaj kukajo prvi telohi, preproge resja si sramežljivo nadevajo rožnato barvo.
Majhna skupina se nas je zbrala v plezališču na Bohinjski beli. Opremljeni z zankami, vrvicami, vponkami, polni volje sprejeti nova znanja, ki nam bodo v naših potepanjih po vrhovih, po samotnih pobočjih in soteskah koristila.
Za nekatere so bili izrazi: začetek, konec vrvi, mašala, osmice, bičev vozel, polbičev vozel popolna novost, nekateri pa vse te izraze znamo spremeniti v tisto pravo že v temi ali pri belem dnevu zaprtih oči.
Po osnovnih pojmih je bila na vrsti praktična predstavitev. Vpenjanje ob jeklenicah na poti na bližnji razglednik in potem čisto pravo plezanje in spuščanje ob vrvi. Za prve spet nova izkušnja in popolna novost, za druge le ponoven, domač – čeprav ne pogost stik s steno, užitek začutiti toplo, surovo, a živo skalo v roki, noge postavljati v razkorak, se pozibavati v neprezahtevni steni in se vzpenjati navzgor……………
In za konec vrvna ograja ter spust ob vrvi z osmico. Popoln užitek za vsakega posameznika. Naš inštruktor Marjan je spet dokazal, da gorniška in alpinistična znanja obvlada do popolnosti – Stanko mu je izkušeno stal ob strani in nas poučil o osnovah opreme in obleke, potrebne za vzpon v gore.
Zaključek in analiza doživetega ob zasluženi „tekočini“ – potem pa nekateri domov in drugi na Vršič, opazovat, kako si zima in pomlad podajata roke.
V PD Iskra Kranj smo veseli vsakega planinca, ki ima voljo in željo učiti se in s tem prispevati k večji varnosti v gorah.
