Tretjo septembrsko nedeljo smo se štirje člani PD Iskra Kranj podali po Loško-zbelovski planinski poti – udeležili smo se 14. pohoda v organizaciji PD Loče in tako malenkost prispevali k realizaciji želja po meddruštvem sodelovanju. Po poti se je možno odpraviti tudi v lastni režiji in v kateremkoli letnem času, vendar je na dan organiziranega množičnega pohoda ponudba zanimivosti in dobrot lokalnega okolja še pestrejša. Celotna pot ima 7 postankov in kontrolnih točk z žigi.
Pot, dolgo slabih 24 km, smo pričeli pri Penzionu Kračun v Ločah in se za smerokazi mimo Cometovih ribnikov podali do Mlač, kjer smo v Domu dediščine naredili prvi postanek (s kavo ali čajem, malico oz. pecivom, ki so ga pripravili prijazni domačini in z ogledom bogate etnološke zbirke, za katero skrbi TD Mlače). Pot smo nadaljevali proti Zbelovem – vodila nas je skozi gozd, mimo žal propadajočih skakalnic in preže (z nekaj postanki – nekateri domačini, ki se tudi sami podajo na to pot, ostalim obiskovalcem pripravijo samopostrežno pogostitev pri svojem domu) do gasilskega doma na Zbelovem, kjer so svoj »štant« postavili člani športnega društva. Tudi tam je bilo potrebno nekaj »koštat« – od domačega kruha, debelo namazanega z zaseko in obloženega s čebulo, slaščic do raznih (brez)alkoholnih napitkov. Ob pogledu na razvaline zbelovskega gradu smo nadaljevali pot na Ljubično, najvišjo točko poti, 533m, kjer se nahaja naslednja kontrolna točka z žigom in romarska cerkev Škapulirske Matere božje. Po še eni pogostitvi smo se napotili proti vrhu Ljubične in k naslednji zanimivosti – Marijinim stopinjam, ohranjenim v kamnu.
Sledila je grebenska pot skozi gozd in nato sestop na cesto ter nadaljevanje poti skozi železniški podhod v ponoven breg, tokrat med vinorodne griče in v novo družbo prijaznih domačinov, ki so od svojih hramov ali domov vabili k preizkušanju njihovih dobrot – peciva ter vina. Tu se z Loško-zbelovsko planinsko potjo prepleta tudi Jakobova pot. Katerikoli del poti je zanimiv zaradi razgledov, prijaznih in gostoljubnih domačinov, različnih drobnih posebnosti ob poti in le občasno nekoliko nadležen zaradi asfaltne podlage. Podplati si oddahnejo z obveznim postankom pri planinsko – lovskem domu v Klokočovniku. Dom v zadnjem obdobju pospešeno obnavljajo člani PD Loče s prostovoljnim delom, saj njihovo društvo v letu 2014 obeležuje 40. obletnico delovanja. Pot smo v prijetno toplem dnevu nadaljevali h Krošlovim – znani turistični kmetiji, ki je poleg planincev gostila še mnogo drugih gostov, ki so praznovali okroglo obletnico.
Od tam smo jo po travnikih mahnili navzdol, prečkali cesto Loče – Špitalič in nato je sledil še zadnji vzpon na poti mimo domačije Cugmasovih ali po domače mimo Grajskega, kjer je gospodar pritisnil predzadnji žig v izkaznico. Kmalu za Grajskimi njivami, nekdanjim zbirališčem domačinov ob 1. maju, smo se vrnili na cesto, od koder smo se še zadnjič na poti razgledali – pod nami Loče, naprej pa Boč, Dravinjska dolina, pogled je segel do Pohorja…
Zaključek poti je bil pri turistični kmetiji Lopan v središču Loč, kjer so postregli z zasluženim golažem, mi pa smo našo 6 urno Loško-zbelovsko planinsko pot končali nekaj metrov naprej s kavo in kakavom pri Šubiju.