Jesenski izlet na Primorsko je lahko poln lepih razgledov, toplote in svetlobe, ki jo podkrepijo žareče barve listja. Tokrat smo bili deležni raznobarvnega listja, ki pa ni zažarelo v vsej svoji lepoti. Kljub oblačni napovedi se nismo dali in smo se veselo odpravili na pot. Za avtobus nas je bilo pr …
Jesenski izlet na Primorsko je lahko poln lepih razgledov, toplote in svetlobe, ki jo podkrepijo žareče barve listja. Tokrat smo bili deležni raznobarvnega listja, ki pa ni zažarelo v vsej svoji lepoti. Kljub oblačni napovedi se nismo dali in smo se veselo odpravili na pot. Za avtobus nas je bilo premalo, a dovolj, da smo šli na pot z dvema osebnima avtoma.
Za izhodišče smo izbrali Gradišče nad Vipavo. En avto smo zapeljali nazaj v Razdrto. Pot vzpona nas je vodila po južnih pobočjih Nanosa. Vseskozi se je položno vzpenjala in kar nekako nevede smo nabirali višinske metre. Za prvi krajši počitek nas je pozdravila prikupna cerkvica sv. Miklavža.
Nadaljevali smo v isti smeri med drevesi hrastov, javorja in rdečimi grmi ruja. Vrh planote nas je sprejel z meglo, vetrom in rahlim pršenjem. Le tipali smo pot proti Vojkovi koči. V koči pa živžav in prijetno toplo. Tudi za naše lačne želodčke so poskrbeli. Sestopili smo v smeri Predjame. Vreme se je vztrajno slabšalo in dež je bil vse bolj vztrajen. V vasi Strane smo se obrnili nazaj proti Razdrtemu. Odsek do Predjame nas bo počakal za drugič.
Našo pot smo zaključili tik pred nočjo. Veseli in zadovoljni, da smo kljub manj ugodnim razmeram opravili zanimivo turo. In sploh ni bila od muh: prehodili smo 22km in nabrali za 1240m skupnega vzpona.