Končno nam je letošnje nestabilno vreme omogočilo izvedbo društvenega planinskega izleta, tokrat na predvideni Ojstrnik.Odločitev vodnikov, da iz Kranja štartamo pol ure prej, se je izkazala kot pravilna, saj je bilo glede na razpoložljive vremenske napovedi potrebno z gore dovolj zgodaj sestopiti. …
Končno nam je letošnje nestabilno vreme omogočilo izvedbo društvenega planinskega izleta, tokrat na predvideni Ojstrnik.
Odločitev vodnikov, da iz Kranja štartamo pol ure prej, se je izkazala kot pravilna, saj je bilo glede na razpoložljive vremenske napovedi potrebno z gore dovolj zgodaj sestopiti. Do izhodišča pri mostiču nad potokom Ukvice smo bili zazibani v dremež, prisluhnili smo le Uroševi predstavitvi poti, ki nas je čakala in pa seveda nekoliko o zgodovini teh krajev.
Stopivši iz avtobusa se je pričel vrvež s pripravo na pohod. Koraki so bili lahkotni, pa tudi pogovor je stekel.
Prav kmalu je bila za nami koča Rifugio Nordio-Defar in pred nami se je prikazala planina Dolinca / Dolinza Alm, ki leži na avstrijski strani meje. Prvi jutranji hlad je kmalu zamenjal sonček, ki je osvetljeval majhen del planine, katere mir so zmotili le naši koraki in glasovi.
Med občudovanjem cvetja smo prečili pobočje Ojstrnika in prispeli do Bistriške planine. Nejeverno smo zmajevali z glavami: “Smo res hodili dve uri? Le kam sta šli?” Zdelo se nam je, da smo komaj pričeli s hojo, pa smo že počivali na planini. Po krajši pavzi (koča je bila ob tej uri še zaprta) smo se po klasični pristopni smeri, mimo vojaških objektov, povzpeli na vrh Ojstrnika.
Na našem cilju, na vrhu Ojstrnika, smo posedli po travi, iz nahrbtnikov pa so priromale dobrote.
Bil je čudovit sončen dan, ki nas je nagradil z odlično vidljivostjo, kajti razgledi so segali vse do Grossglocknerja / Velikega Kleka in dlje.
Sestopili smo preko Malega Ojstrnika na katerem je nameščen križ in naprej po vzhodnem grebenu, ki je zahteval previden korak, zlasti od planincev s kolenskimi težavami. Ko se je pot ponovno poravnala in se spremenila v travnati “tepih”, je bila skalnata pot pozabljena.
Na Bistriški planini smo srečali planinsko skupino iz PD Železniki, ki jih je vodila Veronika Benedičič, s katero v zadnjih letih precej sodelujemo (za letos pa načrtujemo skupno izvedbo Brennkogla). Po pavzi v restavraciji na Bistriški planini smo sestopili mimo cerkvice Marije Snežne in sedla Pleča, krožno do avtobusa.
Nazaj grede smo se ustavili še pri Kristlnu v Dovjem.
Hvala obema vodnikoma in vsem udeležencem za prijetno planinsko druženje.
