V jasnem jutru smo v Lengarjevem rovtu strmeli proti zasneženim Rjavini in Spodnji Vrbanovi Špici. A naš tokratni cilj je bil nižje, v območju gozdov, rušja in toplih jesenskih barv. Še v senci smo poiskali lovsko stezo in se prepustili hoji po šumečem listju. Preskočili smo deroči gorski potok, z v …
V jasnem jutru smo v Lengarjevem rovtu strmeli proti zasneženim Rjavini in Spodnji Vrbanovi Špici. A naš tokratni cilj je bil nižje, v območju gozdov, rušja in toplih jesenskih barv. Še v senci smo poiskali lovsko stezo in se prepustili hoji po šumečem listju. Preskočili smo deroči gorski potok, z vsakim metrom višine je bil razgled mogočnejši. Po uri hoje smo dosegli sončne žarke, ki so nas nato ves dan prijetno greli. Ko smo prilezli na greben, ki se razteza od Požgane in Rušnate Mlinarice proti Mojstrani in razmejuje dolini Kot in Vrata, smo obstali odprtih ust. Panorama nad dolino Vrata se je zableščala v vsej svoji mogočnosti. Vse od Cmira, preko Stenarja, Dolkove Špice, Škrlatice, Rokavov, Oltarja, Dovškega Križa, Škrnatarice do Kukove Špice in Slemena z Vrtaško planino… smo imeli kot na dlani. Na Požarju smo se greli kot martinčki in drug drugemu razlagali kaj vidimo, kje smo že hodili, kam bi še šli. Pot smo nadaljevali po prijetni grebenski stezi. Vmes smo se nekajkrat spustili in spet povzpeli na manjše vršiče. Vse do zadnjega vrha, Črne gore od koder smo se po krajšem počitku spustili po strmi stezi v dolino. Preživeli smo prelep jesenski dan, ki nas je napolnil z veseljem in sončnimi žarki.