Predviden avtobus s 30 sedeži smo morali dvakrat zamenjati za večjega, kajti prijave so deževale vse do zadnjega večera pred odhodom. Napovedovalo se je namreč lepo vreme in cilj tokratnega pohoda je bilo morje. To sta dva pomembna dejavnika, ki sta botrovala, da se je nabralo 44 pohodnikov.Vs …
Predviden avtobus s 30 sedeži smo morali dvakrat zamenjati za večjega, kajti prijave so deževale vse do zadnjega večera pred odhodom. Napovedovalo se je namreč lepo vreme in cilj tokratnega pohoda je bilo morje. To sta dva pomembna dejavnika, ki sta botrovala, da se je nabralo 44 pohodnikov.
Vsakokratno kavico na Ravbarkomandi smo preskočili, kajti kavica ob avtocesti, se ne more primerjati s kavico, kjer imaš pogled na morje. Kavarna Kapitanija v Kopru nam je nudila tovrstni užitek.
Po jutranji kavici je sledilo presenečenje, ki ga z vodnikom zavestno nisva vnesla v program. To je bil obisk Muzeja Tomosove zgodovine, ki domuje v centru Kopra.
V muzeju nas je pričakal idejni vodja muzeja in njegov lastnik, Stevo Vujić. Najprej smo si oči napasli na zloščenih mopedih in izvenkrmnih motorjih za čolne, ki so vsi v originalni obliki in delujoči, za tem pa nam je Stevo povedal veliko zanimivega o našem nekdanjem ponosu, Tomosu, ki so ga bistveno bolj cenili zunaj naših meja, kot naši politiki in »t.i. gospodarstveniki«. Slednji so ga brez slabe vesti prodali in ukinili proizvodnjo.
Po ogledih in strnjenih vtisih nas je avtobus zapeljal do centra Portoroža, kjer je bil naš start za krožno, Seško pot. Spotoma smo uživali v urejenosti rta Seča, čudovitih oljčnih nasadih, Forma vivi z zbirko zanimivih kamnitih skulptur, ob morju nas je pozdravil stari škver in na rtu smo si na plaži privoščili počitek z malico. En udeleženec se je celo kopal v morju. V Portorož smo se vračali skozi kamp Lucija, mimo marine in ob obali.
Po polurnem odmoru na portoroški plaži je sledilo drugo presenečenje, ki ga z vodnikom prav tako nisva zapisala v program in to je bil pohod skozi predor Valeta (bivša železniška proga, imenovana Parenzana, ki je delovala od leta 1902 do 1935) vse do Strunjana in čez soline do plaže, kjer nas je čakal naš nasmejani šofer z avtobusom.
On si je medtem namreč privoščil 70 kilometrski kolesarski izlet do Umaga in nazaj.
Vreme je bilo čudovito, temperatura se je povzpela na 10 st. C, le zadnje pol ure nas je malce pohladila burja. Prehodili smo 13 km in dobrih 300m višine
Vsi smo bili z izletom in čudovitim vremenom zelo zadovoljni, kar so udeleženci potrdili s pohvalami.
