Izlet za delavce in člane društva je letos potekal po Goriškem. Za planinski pohod smo si izbrali pohod na Škabrijel, 646 m visok hrib nad Novo Gorico, ki je bil po mnenju nekaterih zgodovinarjev najbolj obstreljevan vrh med prvo svetovno vojno. Pot nas je vodila od gostišča Kekec, mimo madžarske piramide do razglednega stolpa, ki nas je nagradil z lepimi razgledi. Sestopili smo krožno mimo Prevale. Ob poti so nas spremljale kaverne, kot nema priča nesmiselne vojne.
Po okrepčilu, ki smo ga prinesli s seboj in ki smo ga bili deležni tudi v gostišču Kekec, ki se je opoldne vendarle odprlo, smo se, prešerne volje, podali na Kostanjevico. Gospa Mirjam Brez, vodnica po Kapeli, nam je slikovito opisala zgodovino samostana, grobnice Bourbonov, kot tudi Škrabčeve knjižnice. Najbolj zanimiv pa je bil njen izrek: “Če mora vsak slovenski planinec obiskati Triglav, bi moral vsak Slovenec videti prvo slovnico slovenskega jezika”, ki jo je davnega leta 1584 napisal Adam Bohorič in jo hranijo prav na Kostanjevici. Ogled smo zaključili na Rožnem vrtu, ki nam je, sem ter tja, še ponudil pristne primerke in nenadkriljiv vonj burbonk – vrtnic, ki so simbol mesta Nova Gorica.
Potem pa brž na pot, kajti čakale so nas že v Aleksandrinke v Prvačini. To so bile žene in dekleta z Goriške, ki so odhajale iskat delo v Aleksandrijo. S svojim odhodom in delom kot varuške, dojilje, guvernante, kuharice, šivilje, sobarice … so preprečile propad marsikaterega posestva, ter rešile veliko družin. Obisk muzeja in skeč, ki so nam ga pripravile članice Društva za ohranjanje kulturne dediščine Aleksandrink, nas je ganil in se dotaknil naših duš.
Vzdušje na izletu je bilo prijetno in mnogi so me že vprašali: “Kam pa naslednje leto?”